Zgodbe tedna: slovenski in hrvaški turizem, nepremičninske dražbe

Zbrali smo najbolj odmevajoče zgodbe tega tedna.

Član sveta ECB Mārtiņš Kazāks: Junija verjetni rezi obrestnih mer, toda ...

Pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) na redni junijski seji po skoraj dveh letih prekinila obdobje višjih ključnih obrestnih mer in jih začela nižati, so vse glasnejša. Na podlagi podatkov so ta tudi utemeljena in zato ena najbolj vročih tem v pogovorih z oblikovalci monetarnih politik, kar smo tudi slišali na konferenci, ki jo je Mednarodni denarni sklad (MDS) organiziral skupaj z Banko Slovenije.

Kako verjetni so prvi rezi?

Pred poletno sezono: V kakšni kondiciji je turistična panoga?

Pred glavno poletno turistično sezono smo preverili, kako poslujejo največja podjetja iz panoge. Javno objavljeni poslovni rezultati kažejo rast tako prihodkov kot dobička največjih turističnih podjetij, čeprav podatki za vsa podjetja za lani še niso javno objavljeni.

Turizem prinese slabih deset odstotkov BDP.

Kdo so največji igralci v hrvaškem turizmu?

Pri naših južnih sosedih, ki se ponašajo z več kot dvajsetimi milijoni prihodov in sto milijoni turističnih nočitev na leto, je turizem poleg trgovine gospodarska panoga številka ena. Turistična sezona je osrednja točka, okoli katere se vrti hrvaško gospodarstvo. Približno dvajset tisoč podjetij, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, in približno sto tisoč najemnikov apartmajev nazorno kažejo, kako pomemben je turizem na Hrvaškem.

Poiskali smo deset največjih hrvaških turističnih podjetij glede na skupne lanske prihodke po podatkih hrvaške Finančne agencije. Prvih pet ima nekaj skupnega - vsi so delniške družbe, ki kotirajo na Zagrebški borzi.

Seznam si lahko ogledate tukaj.

Nepremičninsko posredovanje: Koga sploh zastopajo in kdo mora plačati provizijo

Večina ljudi nakup nepremičnine opravi enkrat v življenju, zato jih je veliko tudi nepoučenih, kako nakup sploh poteka oziroma kakšne stroške bodo poleg nakupa imeli. Še posebno takrat, ko ob brskanju oglasov naletijo na nepremičnino, ki se prodaja prek nepremičninske agencije.

Praksa je sledeča. Vidite zanimivo stanovanje, pokličete in se dogovorite za termin ogleda. Še pred ogledom nepremičnine vam da nepremičninski posrednik v podpis dokument. V njem piše, katero nepremičnino si boste ogledali, soglasje za uporabo osebnih podatkov (GBRD), pa tudi da boste morali ob nakupu plačati določen del stroškov, ki so nastali z nakupom nepremičnine. Kot nam je potrdilo več nepremičninskih posrednikov, v dokumentu še piše, da bo moral kupec poravnati bodisi poravna davek na promet z nepremičnino bodisi nepremičninsko provizijo.

Pa je to dovoljeno?

Uroš Božin

 

Vročica na dražbi: 56 dražiteljev ceno stanovanja zvišalo za 145 odstotkov

Stanje na slovenskem nepremičninskem trgu ostaja zelo problematično. Povpraševanje je veliko, ponudba pa premajhna, marsikje nikakršna. Zaradi pomanjkanja stanovanj število sklenjenih pogodb že več let upada. Leta 2023 se je število prodaj stanovanj skrčilo med 15 in 20 odstotki, ocenjuje Gurs, in bilo najnižje v zadnjih petih letih.

Posledica premajhne ponudbe so visoke cene. Primat najvišjih cen stanovanj je tudi v letu 2023 obdržala Ljubljana, kjer se je srednja cena prodanih stanovanj v primerjavi z letom 2022 zvišala za 40 evrov na kvadratni meter in dosegla štiri tisoč evrov za kvadratni meter. V zadnjih petih letih so na ravni države po oceni Gursa cene stanovanj zrasle za 60 odstotkov.

Preberite več.

So hrvaški prevzemi slovenskih živilskih podjetij razlog za skrb?

V prvih dneh maja je presenetila novica, da je večinski delež Panvite prevzel hrvaški sklad Mplus. S poslom so pridobili tudi pravico do upravljanja več kot 3.500 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Ta teden je bila potrjena tudi novica, da bo Celjske mesnine prevzela hrvaška družbe Mesne industrije Braća Pivac. Celjske mesnine so največji odkupovalec živine in predelovalec rdečega mesa v Sloveniji.

So ti zadnji prevzemi v agroživilski panogi razlog za skrb?

Bloomberg Adria

 

Dejan Paravan o JEK 2: Pogovarjamo se z dobavitelji. Gre za ogromno investicijo

Podjetje Gen Energija, ki je v stoodstotnem državnem lastništvu in je eden stebrov slovenske energetike, je lani poslovalo z rekordnim 204-milijonskim dobičkom. Skupina ga je ustvarila, čeprav je lani potekal izredni remont Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki je stal 49,6 milijona evrov. Družba je zaradi regulacije cen elektrike imela 195 milijonov evrov manj prihodkov. Redni remont nuklearke je bil pravkar uspešno končan, a večina ključnih vprašanj se v teh časih vrti predvsem okoli načrtovanja drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2).

O projektu je Dejan Paravan, generalni direktor Gen Energije, med drugim govoril za rubriko Leaders for Bloomberg Adria.

Za kako veliko investicijo gre?

Unija kapitalskih trgov: Ali slovenska borza res ne bo nikoli razviti trg?

"Slovenski kapitalski trg nikoli ne bo dosegel statusa razvitega trga, ker ne more doseči primerne kapitalizacije, tudi če bi imeli BDP na prebivalca v višini Švice," je povedal Petr Koblic, glavni izvršni direktor Praške borze. Še več, Ljubljanska borza trenutno spada med obrobne kapitalske trge (frontier market), vladna strategija do leta 2030 pa določa, da bi dosegel status razvijajočega se trga (emerging market).

Bi pomagal enoten evropski kapitalski trg?

To so po mnenju nemškega avtokluba najboljši električni avti na trgu

Prodaja električnih avtomobilov se ohlaja, cenovna vojna pa stopnjuje. Na slovenskem trgu je trenutno naprodaj približno 60 različnih modelov električnih avtomobilov z začetnimi cenami od 22.900 do 251 tisoč evrov. Da bi spodbudila prodajo, država ponuja subvencije. Avtomobili s ceno pod 65 tisoč evrov so upravičeni do 4.500 evrov, če pa stanejo manj kot 35 tisoč evrov, pa prejmejo 6.500 evrov subvencije.

Najbolj podrobno so omenjene avtomobile testirali pri nemškem avtomobilskem klubu (ADAC), kjer so jih tudi razvrstili. Skupno so testirali več kot 80 električnih modelov.

Kakšne ocene so si prislužili kitajski električni avtomobili? Kateri so zmagovalci in kateri poraženci?

Kripto: Sprejetje promptnih ETF, ki vlagajo v ether, še ta teden?

Ether, druga največja kriptovaluta po tržni kapitalizaciji, je v enem dnevu pridobil več kot 20 odstotkov in se v včerajšnjem trgovanju povzpela na okoli 3.800 dolarjev.

Razlog za strmo rast cene so špekulacije, da bi lahko ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) že v nekaj dneh odobrila kotacijo prvih kotirajočih skladov na borzi (ETF), ki sledijo promptni ceni kriptovalute ether.

Dall.e

 

Nova kripto strategija: Dolgočasno je kul!

"Naša kriptomenjalnica obstaja, odkar je bil bitcoin vreden le štiri dolarje. In veste, zakaj? Ker smo dolgočasni," nas v novem oglasu najstarejše kriptomenjalnice Bitstamp, ki ima korenine v Sloveniji, nagovori moški srednjih let.

Oglaševalska kampanja kriptomenjalnice prihaja v valu "dolgčasa", ki ga komunicirajo predvsem banke. Oglaševanje Bitstampa ni presenečenje, je povedala Vesna Žabkar iz ljubljanske ekonomske fakultete. "Svojo 'dolgočasnost' jasno pojasnijo – so 'zanesljivi in varni', torej vredni zaupanja. Pomemben element v oglasu je granitna skala, ki je simbol trdnosti. Z oglasom pa nagovarjajo širši segment ljudi, ki niso naklonjeni tveganju."

Se bo ta strategija Bitstampu obrestovala?

V kakšni kondiciji je gradbeništvo?

Za slovensko gradbeništvo je bilo lansko leto odlično. Celotni prihodki v panogi so se po podatkih Ajpesa povečali za desetino, na dobrih devet milijard evrov, rast neto čistega dobička se je povečala za kar 13 odstotkov, na dobrih 386 milijonov evrov. Za slabo desetino je zrasla tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je lani dosegla dobrih 45 tisoč evrov. Prav gradbeništvo je med vsemi gospodarskimi panogami imelo največjo rast neto čistega dobička.

Vsa največja gradbena podjetja pri nas so lani povečala prihodke. Strabag skoraj za polovico, Pomgrad pa za okoli petino. Kako sta poslovala največja gradbinca, Kolektorjev CGP in CGP iz Novega mesta, ni znano, saj poslovanja za lani še niso objavili.

Globalna minimalna obdavčitev bo vplivala na poslovanje podjetij

Na svetovni ravni je na davčnem področju vse več aktivnosti za večje izenačevanje obdavčitev, da podjetja dobičkov ne bi selila v davčno ugodnejša okolja. Gre za tako imenovana pravila GLoBE, ki se jim je pred tremi leti pridružilo 140 držav. Letos je 36 držav, med njimi Slovenija, implementiralo minimalno obdavčitev, a med njimi ni najmočnejšega svetovnega gospodarstva, Združenih držav Amerike.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedala Katarina Kresal, vodilni partner svetovalne družbe Andersen v Sloveniji in koordinator regije Srednje in Vzhodne Evrope v družbi, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjuje, da bo na letni ravni zaradi implementacije minimalne obdavčitve vplačanih med 150 in 190 milijardami evrov več davkov.

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Bloomberg

 

Zaposleni gleda Netflix in druge programe med službo

Predvsem v resnih zasebnih podjetjih si je težko zamisliti, da bi zaposleni med službenim časom igrali računalniške igrice, gledali televizijske programe, se igrali s pametnim telefonom ali se dopisovali s prijatelji po elektronski pošti.

Delodajalci bi namreč tovrstno početje težko dopuščali, še posebno, ker je vsa elektronska oprema kupljena ali najeta z njihovim denarjem. Delodajalec pač zaposlene plačuje za njihovo konkretno (in korektno) delo, kot je opisano v pogodbi o zaposlitvi, na pa za različne konjičke, zabavo ali kar za lenarjenje.

Kaj storiti?

Slovenska podjetja v 2023 vidno zmanjšala denarna sredstva

Ni skrivnost, da Slovenci na bankah hranijo gore denarja. Nazadnje so imeli pri slovenskih bankah 26,44 milijarde evrov. Koliko denarnih sredstev pa na računih hranijo slovenska podjetja? Po podatkih Banke Slovenije so imela ob koncu marca skoraj 10,5 milijarde evrov vlog na slovenskih bankah. To je eden najvišjih zneskov, odkar spremljajo podatke. Največ vlog so podjetja imela decembra 2023, ko so imela skoraj 11 milijard evrov vlog, še kažejo podatki Banka Slovenije.

Podrobnejši podatki Banke Slovenije kažejo še, da gre večinoma za vloge čez noč.

Bančni trg: 'Večji dobički posledica manjše konkurence'

"Zaradi pomanjkanja konkurence imajo banke v regiji vzhodne in jugovzhodne Evrope (JVE) strukturno večje dobičke kot drugod po Evropi," ocenjuje direktor evropskega oddelka pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) Alfred Kammer. Zakaj tržna vrednotenja bank torej zaostajajo za knjigovodskimi? "Kot regulator, ki ga skrbi finančna stabilnost, bi nas moralo skrbeti, da banke niso zanimive za vlagatelje," je dejal José Manuel Campa, predsednik Evropskega bančnega organa (EBA).

Časi debelih krav so se za banke v Sloveniji nadaljevali tudi v prvem četrtletju, čeprav finančni trgi odštevajo dneve do prvega reza obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Ob rekordno visokih obrestnih merah so namreč banke v prvem četrtletju ustvarile 277,2 milijona evrov dobička pred davki, kar je 82 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Čisti dobiček se je v prvem četrtletju povečal za 88 odstotkov, na 241 milijonov evrov, je objavila Banka Slovenije.

Analitiki BBA: Petrol bi lahko naložbe financiral tudi z zadolževanjem

Finančni rezultati družbe Petrol v prvem četrtletju leta 2024 niso bili presenetljivi, saj so še vedno v veljavi neugodni predpisi o cenah goriv, na trgu pa vztrajajo nižje cene drugih energentov v portfelju, menijo analitiki Bloomberg Adria. Družba je v primerjavi z enakim četrtletjem prejšnjega leta zabeležila 19-odstotno zmanjšanje prodaje, 20-odstotno zmanjšanje EBITDA in 40-odstotno zmanjšanje čistega dobička.

Padec prihodkov od prodaje je posledica nižjih cen energentov skupaj z zmanjšanjem količin prodanih derivatov goriva (minus tri odstotke), ki običajno predstavljajo največji delež obsega prodaje (51,6 odstotka celotne prodaje v prvem četrtletju 2024).

Poročilo si lahko ogledate tukaj.

Analiza BBA: Leto 2024 bo dobro leto za delniške indekse

V regiji Adria so delniški indeksi dosledno rasli zaradi močne gospodarske rasti v večini držav razen v Bosni in Hercegovini (BiH), kjer indeksi trenutno veljajo za precenjene. Ta rast je v veliki meri posledica povečane prodaje in izboljšanih marž podjetij, ki kotirajo na borzi. Po drugi strani pa so cene obveznic na letni ravni doživele premik cen, kar odraža nestanovitnost inflacije in zamudo pri nižanju obrestnih mer.

Posledično so postale vezane vloge vse bolj privlačna možnost in skupaj s podobnimi kratkoročnimi skladi denarnega trga izkoristile ugodnosti naraščajočih pasivnih obrestnih mer, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Analitiki: Krka ‘zamolčala’ 2,3-kratno rast prodaje v Ukrajini

Kljub rekordnim četrtletnim prihodkom in dobičku v prvem četrtletju je novomeški farmacevt Krka medletno znižal dobičkonosnost poslovanja (EBIT) za pet odstotkov. "Glavno gonilo rasti obsega prodaje je bila Ukrajina s 234-odstotno medletno rastjo. Vodstvo je o presenetljivo dobrih rezultatih v Ukrajini ostalo tiho," poudarja analitik Bloomberg Adria Matteo Mošnja.

Zbrali smo komentarje analitikov.

STA

 

Drago Kavšek, Petrol: 'Imamo dobre rezultate tam, kjer ni regulacije države'

Petrol je ob objavi rezultatov v prvem četrtletju tega leta za slabše poslovanje okrivil državno regulacijo marž pri prodaji naftnih derivatov. Podjetje ima novo upravo, potem ko je novembra odstopila predsednica uprave Nada Drobne Popovič, kmalu zatem pa je podjetje zapustil še član uprave Mitja Bitenc.

Predsednik uprave je postal Sašo Berger, Bitenca pa je na področju financ nadomestil Drago Kavšek, s katerim smo govorili v petek kmalu po objavi najnovejši poslovnih rezultatov.

Med drugim nas je zanimalo, kako bo Petrol ukrepal zaradi posledic državne regulacije cen naftnih derivatov, ali bo podjetje res prisiljeno tožiti državo, ki je ne nazadnje njegov največji lastnik, in ali lahko kljub padcem prihodkov doseže letos zastavljene cilje.

Ne zaupam šefu. Kaj storiti?

Imeti dobrega šefa v podjetju je poseben bonus oziroma sreča, če želite. Ljudje smo si po značaju različni, kot so si različni letni časi, zato je spoznanje, s kakšnim šefom se bo zaposleni soočil, precejšnja loterija.

Kandidat za delovno mesto lahko v določeni meri tudi sam vpliva na to, v kakšnem delovnem okolju bo delal oziroma s kakšnim šefom bo imel opravka. Veliko je odvisno že od njegovih kvalifikacij in od povpraševanja po določenih kadrih na trgu dela.

Kaj lahko storijo zaposleni?

Obnovljivi viri energije: Trg korporativnih pogodb še v povojih

S krepitvijo cenovne konkurenčnosti vetrne in sončne energije ter posledično slabitvijo državne podpore z opuščanjem subvencioniranih shem (kot je FIT tarifa) pri razvoju obnovljivih virov energije na pomembnosti pridobivajo korporativne PPA pogodbe (pogodbe o komercialnem nakupu električne energije).

Te pogodbe se sklepajo neposredno med proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov in odjemalci energije. Njihova dolgoročnost (običajno za obdobje desetih let) proizvajalcu omogoča boljše predvidevanje prodaje in rezultatov ter olajša projektno financiranje, uporabniku (podjetju) pa omogoča enostavnejše finančno načrtovanje in zaščito pred volatilnostjo trga (stabilnost stroškov preko sklepanja fiksnih cen), še pomembneje pa je, da omogoča ozelenitev poslovanja – razogljičenje poslovanja.

Kakšni so obeti?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar