So hrvaški prevzemi slovenskih živilskih podjetij razlog za skrb?

V prvih dneh maja je presenetila novica, da je večinski delež Panvite prevzel hrvaški sklad Mplus. S poslom so pridobili tudi pravico do upravljanja več kot 3.500 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Ta teden je bila potrjena tudi novica, da bo Celjske mesnine prevzela hrvaška družbe Mesne industrije Braća Pivac. Celjske mesnine so največji odkupovalec živine in predelovalec rdečega mesa v Sloveniji. So ti zadnji prevzemi v agroživilski panogi razlog za skrb?

Bo hrvaški kapital prinesel razvoj agroživilskega sektorja v Sloveniji? Takšna so namreč pričakovanja tako v Panviti in Celjskih mesninah, kjer so v ozadju posla po poročanju medijev prisotna tudi nesoglasja med dosedanjima lastnikoma.

O prihodnosti agroživilskega sektorja v Sloveniji so v TV-oddaji Zoom in minuli teden govorili ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, agrarni ekonomist Emil Erjavec in predsednik uprave Panvite Toni Balažič.

Balažič poudarja, da je prehranska industrija zelo konkurenčna, in to predvsem na evropski ravni. A dodaja, da se konsolidacija dogaja tudi v trgovini "in ti regionalni konsolidatorji zahtevajo tudi regionalne dobavitelje". 

V Panviti prepoznavajo tudi potrebo po nadaljnji rasti skupine. ''Tu omejenost majhnega slovenskega trga in relativna kapitalska šibkost zahteva drugačne načine razmišljanja,'' razloge za posel našteva Balažič. V Mplusu so našli partnerja, ki je ''dovolj močan, da podpre vizijo Panvite," pravi Balažič. Vizija družbe je, da rastejo in postanejo eno ključnih prehranskih podjetij v regiji, pravi predsednik uprave Panvite.

Bloomberg Adria

 

 

V Sloveniji ni bilo interesa za združitve

Pogovori z Mplusom so se po besedah Balažiča začeli konec lanskega poletja. Že pred tem so poznali skupne interese s skladom, ki je po Balažičevih besedah ''iskal področje za diverzifikacijo, saj so hrano že prej opazovali kot eno od zanimivih dejavnosti v regiji, kjer je nadaljnja rast in konsolidacija možna''.

Kot je poudaril, so v Panviti v zadnjih letih pogovore o morebitnih partnerstvih imeli tudi v Sloveniji, a ''interesa za povezovanje s podjetji iz panoge, s katerimi smo govorili, ni bilo''. Balažič pravi, da je tudi kapitalski trg v Sloveniji drugačen in otežuje tovrstne transakcije.

S prevzemom pri upravljanju skupine ne bo bistvenih sprememb. ''Platforma za razvoj ostaja v Sloveniji. Panvita bo okrepila svoj razvoj in tudi nadaljevala vlaganja,'' je jasen Balažič.

Tako že naslednje leto načrtujejo gradnjo steklenjaka za solato, nadaljujejo z investicijami v mesno industrijo, želijo okrepiti tudi naložbe v regiji, ciljajo pa tudi na nove prevzeme. Eden od ciljev je večja izvozna usmeritev v srednjo Evropo, kjer se domača ponudba znižuje.

Sodelovanje z manjšimi kmeti ostaja

Hrvaški prevzem ne bo vplival na sodelovanje s kmeti, pravi Balažič. Panvita sodeluje z več kot 2.500 kmetijami v severovzhodni Sloveniji. ''Smo največji partner in ta del se v ničemer ne bo spremenil, srednjeročno bo za naše partnerje več priložnosti in zaradi tega ne bo prekinjena niti ena pogodba,'' obljublja sogovornik.

Odnose z njimi nameravajo še krepiti. Obenem pa opozarja, da morajo ''povečati učinkovitost, saj konkurenti ne prihajajo iz Slovenije, največji konkurenti, celotne verige, prihajajo od drugod, ne z juga, kot si predstavljamo, ampak v mesni industriji prihajajo iz Španije, Nemčije, Nizozemske, Belgije, torej tistih držav, ki imajo neko obliko hiperprodukcije, ki imajo to panogo visoko industrializirano.''

Le s podobno učinkovitostjo bodo partner regionalnim trgovcem, poudarja sogovornik. Tu pa računajo tudi na pomoč države, saj naložbe po njegovih besedah ne morejo biti odvisne le od posameznih podjetij. Za izboljšanje delovanja verig v kmetijstvu so nujne investicije, na primer na področju vrtnin, v skladišča in pakirnice.

Bloomberg Adria

 

Pomanjkanje državne strategije

Da država na prevzeme agroživilskih podjetij s hrvaškim kapitalom ni imela vpliva, je v TV-oddaji Zoom IN poudarila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić. "Država strategije glede agroživilskih podjetij nima vzpostavljene,'' je jasna ministrica. A meni, 'da je treba odpreti razpravo na tem področju, "ker vsi vemo, da sta hrana in prehranska varnost strateškega pomena''.

Tudi Čalušić po opravljenih pogovorih s predstavniki Panvite meni, da se v odnosu prevzete družbe do kmetov ne bo nič spremenilo. ''Razvoj Panvite ostaja v Sloveniji, področje, kjer se bo razvijal segment pridelovanja odkupa od kooperantov, tudi ostaja na slovenskih tleh,'' poudarja ministrica. Poudarja tudi, da zemlja, ki jo zakupuje Panvita, ostaja v lasti in upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč.

"Pomembno je, da je ta zemlja vzdrževana, da jo ohranjamo in da se prideluje hrana, ki na koncu z izjemo nekaj odstotkov, ki so jo tudi v preteklosti namenili za izvoz, v večjem deležu ostaja na slovenskem trgu,'' pravi Čalušić. Ministrica razume potrebo Panvite, ki ima 700 zaposlenih, po rasti in nadaljnjih naložbah, ki jih bo omogočilo 51 milijonov evrov svežega kapitala.

Takšno podjetje potrebuje veliko kapitala, ''da se razvija in zagotavlja socialno varnost za zaposlene, in verjamem, tudi z njihove strani je bilo povedano, bo to šlo v pravo smer", je optimistično povedala ministrica. S tem kapitalom, poudarja, bo podjetje tudi bolj stabilno in konkurenčno.

Glede nadaljnje konsolidacije v sektorju tudi ministrica meni, da ''se bo začela, ko se bodo posamezna podjetja pripravljena pogovarjati''. Pri tem priznava, da morajo sodelovati tudi drugi deležniki. ''To bi morali že narediti v preteklosti, pa ne vem, iz kakšnih razlogov nam ni uspelo,'' je glede povezovanja v prehranski verigi razočarana Čalušić.

Različne izkušnje prevzetih družb

Tako ministrica kot agrarni ekonomist Emil Erjavec iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljeni se strinjata, da so dosedanje zgodbe družb v sektorju, ki so jih prevzele tuje družbe, različne. Erjavcu se zdijo tovrstni prevzemi celo logični, saj pravi, da v Sloveniji "nimamo večjega živilskega igralca, ki bi začel povezovati podjetja, ki so prišla do neke razvojne stopnje in jim primanjkuje sredstev za nadaljnji razvoj".

Bloomberg Adria

 

Zato so se očitno slovenski lastniki raje odločili za prodajo v tujino, saj se tam "lažje zmenijo, kot pa da bi se sami povezovali", je realen Erjavec. Poudarja, da ta panoga na Hrvaškem zelo močno raste, se povezuje in integrira. Več je tudi strateškega kapitala, kot kaže primer sklada Mplus.

Erjavec meni, da je možno tudi, da je omenjeni sklad samo začasni lastnik, ki bi lahko Panvito v prihodnosti prodal kateri od velikih agroživilskih verig. V tem primeru tudi ni nujno, da bi upravljanje podjetja ostalo v Sloveniji, pravi sogovornik ob preigravanju različnih scenarijev. A kljub temu upa, da se to ne bo zgodilo in da bodo v Panviti res širili poslovanje s slovenskimi kmeti.

"Slovenci ne bomo lačni zaradi tovrstnih stvari. Vprašanje je, kakšno hrano bomo jedli, bo slovenskega izvora, kakšna bo kakovost in predvsem, kakšna bo dodana vrednost, bo denar omogočal širitev, tudi zaposlovanje. In seveda, kam bo šel dobiček, se bo vlagal pri nas ali kje drugje,'' so vprašanja, ki jih je v pogovoru nanizal agrarni ekonomist.

Prihodnost agroživilskega sektorja

Konsolidacija slovenske mesnopredelovalne industrije poteka že nekaj časa, a je bila v gospodarski krizi in pandemiji ustavljena, pravi ekonomist. Tudi zato so bili ti dogodki pričakovani. "Bojim se, da bo na koncu razen zadružnega sektorja in mogoče še ene verige, ki trenutno dobro deluje, vse šlo bolj ali manj v tuje roke," je zaskrbljen Erjavec.

Težavo vidi tudi v tem, da so bila ta podjetja nekoč uvrščena med strateška. Potem pa jih je država poceni prodala menedžerjem in drugim interesentom. Dodatno izgubo vidi sogovornik v tem, da je v vmesnem času "država zelo veliko vlagala, bodisi z viri, zemljišči bodisi z državnimi podporami, subvencijami za površine, programe".

Zaradi tega je "vrednost teh podjetij zrasla in danes imajo ti isti lastniki dobiček od teh prodaj. Kar govori, kako smo v bistvu nezreli. Zdaj, ko bi se moralo to širiti, se te stvari pač ne zgodijo,'' je razočaran agrarni ekonomist.

Podoben pogled ima tudi na prodajo Celjskih mesnin. "Sami ne znamo, nočemo, ne vemo, pač sredstev ni. In potem ko je neka družina, lastnik na koncu svojega obdobja, profitira s prodajo, kar je spet slabo," je jasen Erjavec.

Tako kot ministrica Čalušić meni, da je država že zdavnaj zamudila čas za razvoj podjetij tej panogi, ''da bi po zgledu drugih srednje in vzhodnoevropskih držav ta podjetja pomagala zgraditi. Danes se bojim, da je ladja že odplula," meni agrarni ekonomist, ki v prihodnje še največ stavi na zadruge.

Tu vidi veliko dobrih zgodb, na primer v vinogradništvu, sirarstvu, tudi v klavnicah. ''Če bomo uspeli ta sektor integrirati, povezati v enoten sistem po zgledu Avstrije, Italije, Južne Tirolske, Nizozemske, Danske, je to lahko edino, kar bo ostalo v slovenskih rokah in lahko celo mogoče nekaj prevzemamo nazaj,'' razmišlja in svetuje Erjavec. S tem bi tudi preprečili, da bi upadel za zdaj še razmeroma velik delež blaga slovenskega porekla na policah trgovin.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar