Ocena sezone: Bodo omrežnine zapečatile usodo manjših smučišč?

O uspešnosti letošnje smučarske sezone in perspektivi slovenske smučarske industrije smo se pogovarjali z Ernestom Kovačem, sekretarjem Združenja slovenskih žičničarjev pri GZS.

STA

 

Kako ste žičničarji zadovoljni s smučarsko sezono do sedaj?

Sezona je dobra. December je bil dober, veliko boljši kot je bil lani. Razen za tista smučišča, ki nimajo možnosti izdelave tehničnega snega. Med njimi je tudi Vogel, kjer ne smejo zasneževati, ker leži smučišče v območju Triglavskega narodnega parka.

Tisti, ki imajo naprave za izdelavo tehničnega snega, imajo 20 do 30 odstotkov boljše rezultate kot lani. Predvsem na račun lepega vremena v času božičnih praznikov. Smučišča so bila zaradi lepega sončnega vremena zelo dobro obiskana.

Kako se upravljavci smučišč soočate z večjimi stroški za energijo po strmih podražitvah v prejšnjih letih? So se cene medtem umirile?

Saj nimamo izbire. Če hočemo kaj zaslužiti, moramo porabljati energijo. Najhuje je takrat, ko nimaš prihodkov. Če imaš prihodek, lahko plačaš strošek energije, čeprav so ti računi visoki. Predvsem nekatera mala smučišča so bila ob začetku sezone v dilemi, ali naj sploh začnejo delovati.

Največja težava je, da se omrežnina plačuje na priključno moč. Ta pa mora biti za delovanje vlečnic in zasneževalnih naprav kar visoka. Ta težava se najbolj pozna, ko naprave ne delujejo. Smučišča bodo torej morala plačevati omrežnino tudi takrat, ko ne bodo delovala in ne bodo porabljala elektrike.

Zaradi visoke priključne moči naprav?

Tako je, ena žičnica mora imeti moč motorja 400 do 500 kilovatov. Samo ena. In tudi ko ne obratuje, mora lastnik plačevati tako prispevek za obnovljive vire kot omrežnino. Mali centri so dobivali račune po tisoč evrov na mesec, ko še sploh niso obratovali. Strošek energije je bil nič, strošek omrežnine pa tisoč evrov! Kar je zanje nemogoča situacija. Zato so bili v dilemi, ali se jim sploh splača odpreti smučišče.

STA

 

Pogled na razpredelnico smučišč pokaže, da veliko malih smučišč ne deluje, medtem ko velika delujejo.

Kar nekaj malih smučišč se prav te dni odpira. Če že plačujejo omrežnino, se jim splača delati sneg, saj je najdražji tisti sneg, ki ga ni. Upam, da bodo pristojni ugotovili, da je treba spremeniti sistem obračuna omrežnine za smučišča, ki večino leta ne delujejo, sicer bo veliko manjših smučišč žal prenehalo delovati.

Zlasti tisti, ki obratujejo zgolj deset dni na leto, največ en mesec. Mala smučišča imajo lahko tudi eno samo vlečnico, plačevati pa morajo po tisoč evrov na mesec omrežnine. Z zaslužkom tako ali tako zgolj pokrivajo stroške. Upravljajo jih klubi in društva za smučanje otrok v lokalni skupnosti, ljudje pogosto delajo prostovoljno. Za ta smučišča je strošek omrežnine skozi vse leto previsok.

Ali država pomaga smučarskim centrom?

Pomaga. Dobivamo subvencije za vzdrževanje in upravljanje naprav. Ampak omrežnina ni upravičen strošek za subvencijo. Po starem sistemu je bila omrežnina nič, če nismo obratovali. Nekaj se bo moralo spremeniti. V naši panogi se je strošek energije zaradi omrežnine podražil za večkrat, tudi za desetkrat!

Kakšna je prihodnost smučarske panoge zaradi dvigov temperatur zaradi segrevanja ozračja?

Vemo, da se dogajajo toplotne spremembe. Na drugi strani se tudi znanost in tehnologija razvijata. Zdaj lahko pri veliko višjih temperaturah delamo kakovosten sneg. Vsaj srednjeročno tistim, ki se posla lotevajo resno in investirajo, zviševanje temperatur ne bi smelo vplivati na razvoj. Mogoče bo v nižinah nekoliko manj naravnega snega, a ga bo nadomestil tehnični sneg. Za obstoj smučarije se zaenkrat ni treba bati.

Koliko delovnih mest je povezanih s smučanjem v Sloveniji? Imate oceno?

Okoli 1.200 delovnih mest. Redno je na tem področju zaposlenih od 300 do 400, s tistimi za določen čas pa dosežemo številko 1.200 delovnih mest.

K temu je treba dodati še turizem, ki je vezan na smučanje?

Multiplikativni faktor je od sedem do osem. En evro, porabljen za žičnico, prinese še okoli osem evrov v drugih dejavnostih. Pri delovnih mestih pa je množitelj pet do šest. Torej na eno delovno mesto v žičničarstvu se nanaša še pet do šest delovnih mest v drugih dejavnostih. Kranjska Gora, na primer, v zimskih mesecih bolj ali manj živi na račun smučanja. Podobno preostale destinacije. Negativni primer je Bovec, ki je pozimi mesto duhov, odkar smučišče Kanin ne deluje.

Kakšna bo usoda smučišča Kanin?

Nimamo informacij, občina Bovec se pogaja z ministrstvi. Kot je videti od daleč, občina kot lastnica nima načrta. Računajo, da jim bo kdo drug uredil smučišče. Pogrešamo odločnejši pristop občine.