Izrael trdi, da je ubil iranskega varnostnega vodjo Larijanija, vojna se zaostruje

Izrael je sporočil, da je v nočnem napadu ubil iranskega varnostnega vodjo Alija Larijanija, s čimer se vojna v regiji še zaostruje in tudi v tretjem tednu ne kaže znakov umirjanja.

Obrambni minister Israel Katz je dejal, da sta bila Larijani, sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, in poveljnik iranske paravojaške enote Basidž "eliminirana", pri čemer Iran navedb še ni komentiral. V torek zgodaj je Larijanijev račun na Telegramu objavil, da bo kmalu objavil sporočilo.

Če bo njegova smrt potrjena, bi bil Larijani eden najvišjih iranskih uradnikov, ubitih od smrti vrhovnega voditelja Ali Hamenej na prvi dan zdaj že 18 dni trajajoče vojne. Khameneija naj bi nadomestil njegov sin Mojtaba Hamenej, medtem ko Teheran nadaljuje povračilne napade po regiji kot odgovor na izraelske in ameriške napade.

Dogajanje sledi temu, ko je Iran ponoči zanetil velik požar na plinskem polju v Združenih arabskih emiratih, saj stopnjuje napade na ključne energetske objekte. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem pozval k mednarodni pomoči - tako zaveznikov kot Kitajske - za ponovno odprtje Hormuška ožina, ključne poti za pretok nafte in plina.

Napad z droni na plinsko polje Shah v ZAE, blizu meje s Savdsko Arabijo, pomeni prvi primer, da je Iran med vojno poškodoval naftno ali plinsko proizvodno infrastrukturo v tej državi. Vlada ZAE je sporočila, da so operacije ustavljene, poškodovanih pa ni bilo. Polje upravljata družbi Abu Dhabi National Oil in Occidental Petroleum.

Prekinitev letov v Dubaju

ZAE so se ponoči in v torek še naprej soočali z napadi dronov in raket. Iran je v ponedeljek zadel rezervoar za gorivo na glavnem dubajskem letališču - enem najbolj prometnih mednarodnih vozlišč - kar je povzročilo velik dimni oblak nad mestom in začasno prekinitev letov.

ZDA in Izrael še naprej vsakodnevno napadata iranske cilje, tudi v prestolnici Teheran. Iran odgovarja z napadi po Perzijskem zalivu in v Izraelu.

Izrael stopnjuje tudi ofenzivo v Libanon, kjer vodi vzporedno vojno proti proiranski skupini Hezbollah. Izraelske sile nameravajo zasedti približno desetino države, je dejal Eli Cohen, član varnostnega kabineta premierja Benjamina Netanjahuja. Po navedbah vojske je to potrebno za zaščito severnih območij Izraela.

Trump išče pomoč drugih držav

Trump je v ponedeljek pozno znova pozval druge države, tudi evropske, naj pomagajo ponovno odpreti Hormuško ožino, saj se pritiski na njegovo administracijo povečujejo zaradi rasti cen goriv v ZDA in napetosti na svetovnih obvezniških trgih.

"Številne države so mi povedale, da so na poti - nekatere zelo navdušeno, nekatere pa ne," je Trump povedal novinarjem v Beli hiši. "Gre tudi za države, ki smo jim dolga leta pomagali."

Za zdaj nobena država javno ni napovedala, da bo poslala vojne ladje za spremljanje trgovskih plovil skozi Hormuško ožino. Mnogi vojaški analitiki opozarjajo, da bi bilo brez premirja plovbo skozi ožino nevarno izvajati tudi ob oboroženem spremstvu.

Od začetka konflikta je Iran napadel približno 20 plovil v Perzijskem zalivu in v bližini Hormuške ožine.

Trump je razočaran nad neodločnostjo držav. Kritiziral je Nato in druge, češ da so se zanašale na ZDA za "desetine milijard dolarjev" zaščite, a niso ukrepale, ko jih je k temu pozval.

Število žrtev narašča

Po podatkih vlad in nevladnih organizacij je bilo v vojni na Bližnjem vzhodu doslej ubitih več kot 4.000 ljudi. V Iranu jih je umrlo okoli 3.100, navaja ameriška organizacija Human Rights Activists News Agency, medtem ko libanonska vlada poroča o 850 smrtnih žrtvah zaradi izraelskih napadov.

V državah Zaliva in v Izraelu je umrlo še več deset ljudi, ZDA pa so izgubile 13 pripadnikov vojske.

Cene nafte so ta teden stabilne, saj se sod nafte Brent giblje okoli 104 dolarjev, potem ko so na začetku vojne močno poskočile. Močno so se podražili tudi utekočinjeni zemeljski plin, gnojila, aluminij in druge surovine - predvsem zaradi dejanskega zaprtja Hormuške ožine med Iranom in Omanom. Gre za ključno pomorsko pot, po kateri običajno potuje približno petina svetovne ponudbe nafte in utekočinjenega plina.

 

Trump je dejal, da je Kitajsko - eno izmed držav, ki jih je prosil za pomorsko pomoč - zaprosil za preložitev vrha s Xi Jinpingom, predvidenega med 31. marcem in 2. aprilom, za približno mesec dni. Poudaril je, da mora ostati v Washingtonu in nadzorovati vojno.

Zmanjšanje proizvodnje nafte

Dejansko zaprtje Hormuške ožine je prisililo države, kot so ZAE, Savdska Arabija, Irak in Kuvajt, da zmanjšajo proizvodnjo nafte. Katar, eden treh največjih dobaviteljev utekočinjenega zemeljskega plina, je proizvodnjo ustavil.

Le majhno število ladij zapušča Perzijski zaliv skozi Hormuško ožino, večinoma proti državam, kot sta Kitajska in Indija.

"Močno zmanjšujemo njihove zmogljivosti za ogrožanje trgovske plovbe v Hormuški ožini - uničili smo več kot 30 ladij za polaganje min," je dejal Trump. Dodal je, da ameriški uradniki niso prepričani, ali je Iran mine dejansko že položil, a opozoril, da bi bila to "oblika samomora".

Predsednik je zagrozil tudi z razširitvijo napadov na otok Kharg, glavno iransko izvozno vozlišče, in s tem na naftno infrastrukturo, potem ko so ZDA konec tedna že napadle vojaške cilje na otoku.

Rast cen goriv v ZDA

Rast cen nafte od začetka vojne - v zadnjih dveh tednih za približno 40 odstotkov - je zvišala tudi cene goriva v ZDA, kar za Trumpa ni dobra novica pred novembrskimi vmesnimi volitvami, ki bodo odločale o nadzoru nad obema domovoma kongresa. Povprečna cena galone goriva se je od začetka konflikta vsak dan zviševala in znaša okoli 3,70 dolarja, kažejo podatki American Automobile Association.

Trump je v ponedeljek dejal, da je "zelo ponosen" na odločitev za začetek vojne, ki se je začela z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran 28. februarja. Trdil je, da bi Iran brez posredovanja ZDA že imel jedrsko orožje - kar režim v Teheranu zanika - in da bi mu morale druge države biti "hvaležne".

Ob sodelovanju Shruthi Rajendran in Joumanne Bercetche