Trump zahteva pomoč pri Hormuški ožini in grozi z novimi napadi

Ameriški predsednik Donald Trump je znova pozval druge države, naj pomagajo zavarovati Hormuško ožino, pri tem pa poudaril, da je Iran skoraj povsem vojaško uničen, medtem ko vojna še naprej pretresa naftne trge in globalni pomorski promet.

"Številne države so mi povedale, da so na poti — nekatere so zelo navdušene, nekatere pa niso. Med njimi so tudi države, ki smo jim pomagali že mnogo, mnogo let," je Trump dejal novinarjem v ponedeljek med dogodkom v Beli hiši.

Predsednik je izrazil nezadovoljstvo nad drugimi državami, ki se doslej javno niso jasno opredelile do njegovega poziva, naj pomagajo zagotoviti varen prehod ladij skozi ožino. Ta ključna pomorska pot je od začetka vojne dejansko zaprta, kar močno obremenjuje svetovne dobavne verige energentov.

Trump je ob tem izpostavil NATO in druge zaveznice, za katere trdi, da so se na ZDA dolga leta zanašale pri zaščiti, ki je stala "desetine milijard dolarjev", zdaj pa ne ukrepajo, ko Washington zahteva pomoč. Njegove izjave prihajajo v času vrste napadov v zadnjih dneh, ki kažejo, da nobena stran ne popušča v spopadih, ki so pretresli celotno regijo.

Cena ameriške nafte WTI se je ob 13.38 po newyorškem času znižala za približno štiri odstotke na okoli 94 dolarjev za sod, potem ko so se pojavili znaki, da bodo v prihodnjih tednih na voljo dodatne količine iz strateških rezerv. Brent se je pocenil za približno dva odstotka na okoli 101 dolar za sod, potem ko je za kratek čas padel pod mejo 100 dolarjev.

Hormuška ožina pod pritiskom

Dejansko zaprtje Hormuške ožine, skozi katero poteka približno petina svetovnega izvoza nafte, je države, kot sta Združeni arabski emirati in Kuvajt, prisililo v dodatno zmanjšanje proizvodnje. Kljub temu nekaterim ladjam že uspeva najti pot skozi to pomorsko ozko grlo.

"Z več kot 30 uničenimi ladjami za polaganje min močno zmanjšujemo njihovo sposobnost ogrožanja komercialnega ladijskega prometa v Hormuški ožini," je dejal Trump. Dodal je, da ameriški uradniki sicer niso prepričani, ali je Iran v ožini dejansko položil mine, vendar bi bilo to po njegovih besedah "oblika samomora".

Trump je še dejal, da je bilo doslej zadeto več kot sedem tisoč ciljev, ter dodal, da je iranska protiletalska obramba uničena, radarji odstranjeni in vodstvo države odpravljeno. "Razen tega jim gre precej dobro," je pripomnil.

Grožnja z napadi na naftno infrastrukturo

Predsednik je tudi zagrozil, da bi lahko razširil napade na otok Kharg, pri čemer bi tarča postala tudi naftna infrastruktura. Otok Kharg je glavno izvozno središče iranske nafte in je bil v zadnjih dneh že tarča ameriških napadov. "To lahko storimo v petih minutah. Potem bo konec," je dejal Trump.

Ko je vojna vstopila v 17. dan, je Iran izvedel nove napade po Perzijskem zalivu in zadel pomembno naftno infrastrukturo v Združenih arabskih emiratih. Naftni terminal Fujairah je v ponedeljek začasno ustavil nakladanje nafte po napadu z dronom — drugem v dveh dneh. Dubaj je začasno ustavil tudi polete na glavnem letališču in sporočil, da bodo nekateri leti družbe Emirates odpovedani zaradi požara v rezervoarju za gorivo, ki naj bi ga povzročil iranski dron.

Izrael je medtem nadaljeval z zračnimi napadi na infrastrukturo v iranski prestolnici Teheran.

Pritisk na cene goriva v ZDA

Od začetka vojne so se cene nafte zvišale za več kot 40 odstotkov, kar je dodatno pritisnilo na cene goriva v ZDA — eno najbolj občutljivih vprašanj za ameriške potrošnike. Povprečna cena galone bencina se je po podatkih Ameriškega avtomobilskega združenja (AAA) zvišala vsak dan od začetka konflikta.

Uradniki ameriške administracije so zato v nedeljo Američane pozvali k potrpežljivosti, saj globalne cene energije še naprej rastejo. Trump je svetovne sile — med njimi Francijo, Združeno kraljestvo, Japonsko in Kitajsko — pozval, naj pomagajo ponovno odpreti ožino tako, da pošljejo vojne ladje za spremstvo komercialnih plovil.

"Močno spodbujamo druge države, naj se nam pridružijo in to storijo hitro ter z velikim navdušenjem," je dejal Trump. Dodal je, da bo državni sekretar Marco Rubio kmalu objavil seznam držav, ki bodo sodelovale v operaciji, pri čemer bodo nekatere od njih "dokaj lokalne".

Zadržan odziv zaveznikov

Odzivi zaveznikov v Evropi in Aziji segajo od previdnosti do odkritega zadržka. Evropski uradniki razpravljajo o možnosti, da bi pomorsko misijo v Rdečem morju preusmerili proti Hormuški ožini, vendar bi takšna odločitev zahtevala soglasje vseh članic in se sooča z odporom v nekaterih prestolnicah, tudi v Berlinu.

Tudi ključni azijski partnerji ZDA, kot sta Japonska in Južna Koreja, za zdaj niso obljubili, da bodo poslali svoje ladje. Na Japonskem so uradniki sporočili, da ni načrtov za napotitev ladij za spremstvo tankerjev, kar dodatno zapleta odnose z Washingtonom pred četrtkovim obiskom japonske premierke Sanae Takaichi v Beli hiši.

Podobno je tudi Združeno kraljestvo sporočilo, da ne bo takoj sodelovalo v širši pomorski operaciji, čeprav je premier Keir Starmer dejal, da bo z zavezniki preučil možnosti.

Kitajska se na Trumpov poziv ni neposredno odzvala, državni časnik Global Times pa je idejo označil kot poskus ZDA, da razširijo tveganje "vojne, ki jo je Washington začel in je ne more končati".

Trump je celo namignil, da bi lahko preložil načrtovani obisk na Kitajskem, kjer bi se moral pozneje ta mesec srečati s predsednikom Xi Jinpingom, če Peking ne bo pomagal pri varovanju ožine. Ameriški finančni minister Scott Bessent je sicer dejal, da bi morebitna zamuda izhajala iz logističnih razlogov.

Negotovost glede pogajanj

Trump je konec tedna dejal, da je Iran pripravljen skleniti dogovor za končanje vojne, vendar ZDA zahtevajo ugodnejše pogoje, vključno z zavezo Teherana, da opusti svoje jedrske ambicije. V ponedeljek je poudaril tudi negotovost glede morebitnih pogovorov in vprašanje, kdo v iranskem vodstvu sploh lahko konča vojno.

"Ne vemo, kdo je njihov voditelj. Imamo ljudi, ki želijo pogajanja, vendar nimamo pojma, kdo so," je dejal. Dodal je, da ni jasno niti, ali je novi vrhovni voditelj Mojtaba Hamenei sploh še živ.

"Veliko ljudi pravi, da je hudo poškodovan — da je izgubil nogo in da je zelo ranjen. Drugi pravijo, da je mrtev," je dejal Trump.

Iran zavrača premirje

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je medtem zanikal, da bi Iran iskal pogovore ali premirje z ZDA. "Ko pravimo, da ne želimo premirja, to ni zato, ker bi si želeli vojne, temveč zato, ker se mora ta vojna končati tako, da naši sovražniki nikoli več ne pomislijo na ponovitev takšnih napadov," je dejal na ponedeljkovi novinarski konferenci.

Po ocenah vlad in nevladnih organizacij je konflikt v regiji doslej zahteval skoraj štiri tisoč smrtnih žrtev. Savdska Arabija je medtem začela preusmerjati izvoz nafte skozi naftovod iz vzhodnih naftnih polj do pristanišča Yanbu na zahodni obali, kar ji omogoča, da del izvoza preusmeri mimo Hormuške ožine.

Od začetka vojne je bilo po podatkih organizacije UK Maritime Trade Operations zabeleženih 16 napadov na plovila v Hormuški ožini ali njeni bližini.