Svetovni bazar: Trump bi Xijeve minerale, ta čipe Nvidie, odloča pa Putin?

Še pred iztekom današnjega roka za sklenitev trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko sta se tekmici dogovorili za nadaljni 90-dnevni odlog spora, ki zadeva gospodarske odnose med dvema največjima ekonomijama in hkrati geopolitičnima nasprotnicama. Toda gordijski trgovinski vozel, ki ima tudi znaten vpliv na gibanja globalnih finančnih trgov, kljub temu še naprej ostaja nerazrešen. 

Donald Trump je namreč včeraj zvečer 'pet pred dvanajsto' podpisal izvršni zakon, ki dokončno rešitev navskrižij zgolj prelaga v bližnjo prihodnost. Strani sta po nenadzorovani eskalaciji naraščajočih izmenjav dvigov carinskih stopenj, ki so v zadnjih mesecih privedle celo do napovedi 145-odstotnih carin na kitajski izvoz in strožjih omejitev na izvoz ameriške napredne tehnologije na Kitajsko, zašli v slepo ulico. 

Peking je na ameriške maksimalistične zahteve odgovoril z omejitvami na izvoz redkih zemljin, katerih dobavna veriga je v 90 odstotkih v njegovih rokah, Američani pa jih potrebujejo za izdelavo čipov. Na drugi strani je Kitajska, ki napredne čipe proizvajalcev Nvidia in AMD potrebuje za pogon razvoja tehnologije umetne inteligence, od katere je odvisna nadaljna gospodarska rast in posledična legitimnost partijske oblasti. Trgi in vlagatelji vse skupaj le nemočno opazujejo in stavijo na racionalni dogovor 'čipi za redke minerale', na katerega povrhu pada še senca pogajanj za končanje ukrajinske vojne konec tedna na Aljaski. 

Je trgovinski sporazum v hiperpersonalizirani geopolitiki egov sploh mogoč in kaj nas čaka po izteku 90-dnevnega odloga?

Podrejene ZDA

"ZDA si danes totalne carinske vojne s Kitajsko ne morejo privoščiti in tega se zavedata obe strani," razmerje sil ocenjuje geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj. Pravi, da se bodo pogajanja v danih razmerah nadaljevala, saj Trump ne more popustiti, "ker bi to bilo zanj dodaten notranjepolitičen problem, predvsem pa bi to oslabilo ZDA in na drugi strani okrepilo globalni vpliv Kitajske."

Trump je po oceni politologa in predavatelja s Fakultete za družbene vede Tomaža Deželana storil napako, saj je z zaostrovanjem odnosov s Kitajsko izoliral ZDA in na drugi strani odprl pot Kitajski za sklenitev novih partnerstev oziroma krepitev obstoječih, zlasti tistih v preddverju - v jugovzhodni Aziji.

"Xi je sposoben to tekmo precej bolj stopnjevati kot Trump," je o carinski vojni takrat dejal politolog, ki pravi, da je Xi Jinping že ob zavrnitvi povabila na Trumpovo inavguracijo "dal jasno vedeti, kaj si misli o njem". Poznavalec včerajšnji razplet utemeljuje na pričakovanju finančnih trgov. "Že nekajkrat doslej je Trump izničil lastne ukrepe na podlagi negodovanja Wall Streeta in ameriških multinacionalk," pravi, zato bo končni dogovor bržčas "tako kompleksen, kompromisen, zapleten in takšen, da ga bo Trump lažje opravičil gibanju MAGA kot uveljavljanje predvolilnih obljub, in ne preveliko poseganje v zdravje gospodarstva."  

Nekaj čipov za redke minerale …

Tako lahko po mnenju opazovalcev interpretiramo tudi nepričakovane sprostitve izvoza Nvidiinih čipov H20, s katerimi je Trump pred julijskimi pogajanji na Švedskem poskušal omehčati neomajna stališča kitajskih pogajalcev na čelu s podpredsednikom kitajske vlade He Lifengom. Mehčanje ameriške pogajalske pozicije ter pozitivne izjave pogajalcev so trgi vzeli kot znak, da je dogovor v osnovi dosežen.

A dogovor 'nekaj čipov za redke minerale', kakor je pogajanja za Bloomberg Adria označil ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy, Terry Haines, tudi po zadnjem odlogu ni samoumeven. "Napredek pogovorov med ZDA in Kitajsko je danes veliko bolj negotov in krhek, kot si trgi predstavljajo," opozarja. "Dogovor, ki naj bi bil sklenjen že pred meseci, tudi po podaljšanju ni zagotovljen, kaj šele, da bi bili strani pripravljeni na obsežnejši dogovor," negotovost trgovinskih pogajanj povzema poznavalec.

Morebitni trgovinski sporazum bi lahko poleg čipov vključeval zavezo Kitajske povečanju nakupov preostalega ameriškega blaga, energije in zlasti kmetijskih proizvodov, navaja Bloomberg.

Da bi lahko prišlo do pozitivnih premikov, sicer nakazuje včerajšnje poročanje Financial Timesa, da sta se Nvidia in AMD z ameriško vlado dogovorila, da bosta 15 odstotkov prihodkov od prodaje čipov H20 in MI308 na kitajskem trgu vplačala v državno blagajno. To je namreč signal, da proizvajalca do nadaljnega ostajata na tem trgu. 

… ali nekaj soje za čipe?

Trump je tako v ponedeljek na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je "Kitajska zaskrbljena zaradi pomanjkanja soje". Kitajska je največji svetovni kupec soje, lani je je od ZDA kupila za 12 milijard dolarjev. Gre za strateško surovino, ki jo Peking povezuje z nacionalno varnostjo. "Kitajska je zaradi zgodovinskih izkušenj velikih lakot, tako v cesarskih obdobjih kot v maoističnem času, zelo osredotočena na prehransko varnost," pravi sinologinja s Filozofske fakultete v Ljubljani Maja Veselič, pri čemer izpostavlja sojo in koruzo kot ključni krmni poljščini.

Toda v znak zaostritve odnosov se za popolnitev svojih jesenskih zalog ni odločila za ameriške nakupe ter je te nadomestila z naročili pri argentinskih in brazilskih kmetih. Brazilija je prav tako kitajska partnerica v grupaciji Brics in podobno kakor Kitajska država, s katero Trump zaostruje odnose in proti kateri na račun geopolitike uvaja visoke carine.

"Upam, da bo Kitajska hitro početverila svoja naročila soje. To je tudi način za znatno zmanjšanje kitajskega trgovinskega primanjkljaja z ZDA," je na pot iz pogajalskega trgovinskega klinča v svoji objavi še namignil Trump.

Trenutno za uvoz kitajskega blaga v ZDA velja 20-odstotna carinska stopnja, ki je posledica ameriških obtožb o vlogi azijske sile v trgovini s fentanilom. K temu je treba prišteti še 10-odstotno osnovno carino in pa 25-odstotno carino na izbrane izdelke, kar je Trump uvedel v svojem prvem mandatu. Ameriško blago, namenjeno na Kitajsko, pa je ocarinjeno na dobrih 32 odstotkov.

Grošelj: Trump igra nevarno igro

Trump je sicer sprostil izvoz ameriške napredne tehnologije, a je v zdaj že utečenem slogu uporabe carin kot geopolitičnega orodja napovedal – in v primeru Indije tudi uvedel – sekundarne carine za glavni ruski trgovinski partnerici Kitajsko in Indijo.

"Ameriški finančni minister Scott Bessent je bil zelo nazoren glede tega, da so ZDA v pogajanjih s Kitajsko izrecno problematizirale njeno podporo Rusiji," pravi Haines in tako poveže ameriško-kitajska trgovinska in rusko-ameriška pogajanja o premirju v Ukrajini konec tedna na Aljaski. Poudarjanje vloge Kitajske je, pravi, tudi "eden od razlogov, zakaj kitajska stran očitno okleva pri doseganju napredka ali izvajanju dogovorjenega".

"Del ultimata ZDA Kitajski je tudi prenehanje kupovanja ruskih energentov, kar ima neposredne posledice za financiranje vojne in zdravje obrambne industrije v Rusiji," odločilna geopolitična in geoekonomska dogodka poveže Deželan.

Grošelj pri (geo)politizaciji ekonomije opozarja, da ZDA igrajo zelo nevarno igro v trikotniku Indija, Kitajska in Rusija, "pri čemer želijo ločiti Rusijo od Kitajske ter Indijo od Rusije, in tako osamiti Kitajsko". To je glede na tradicionalne odnose med Rusijo in Indijo zelo tvegana igra, pravi, "ki si jo Vladimir Putin in Narendra Modi težko privoščita, saj je Indija naravna protiutež Kitajski". Celo bolj za Rusijo kakor za ZDA, pravi. "V teh razmerah lahko ena sama napačna poteza povzroči popoln zlom in zdrs sveta v kaos."

Dogovor, ki čaka na veliki oder

Analitik Inštituta Yusof Ishak (ISEAS) Stephen Olson je v pogovoru za britansko televizijo BBC ocenil, da bodo pogajanja še naporna, saj je Kitajska zaradi monopola nad trgovino z redkimi minerali v močnejšem položaju, kot je bila še v času prve Trumpove administracije.

"Trump je že večkrat doslej nakazal, da si želi osebnega srečanja s Xijem, kjer bo na najvidnejšem svetovnem odru dobil priložnost, da sklene 'največjo kupčijo vseh časov'," je ocenil, pri tem pa dodal, da se tega zaveda tudi kitajska stran, kar bo izkoristila zase. "Peking ne bo dopustil slabega dogovora zase," dodaja Grošelj.

Nadaljnja 90-dnevna odložitev sklenitve dokončnega dogovora pomeni, da se bo končni rok iztekel nekje novembra, kar je v skladu z rokom, ki si ga je za še nepotrjeno srečanje postavil Trump. "Prosil me je za sestanek in najverjetneje se bom z njim sestal še pred koncem leta, če se dogovorimo. Če dogovora ne bo, tudi sestanka ne bo," je Trump pred dnevi povedal za televizijsko mrežo CNBC.

Za trge in podjetja pa je odlog pomemben z vidika prednovoletnega termina. Trgovci bodo lahko blago po trenutnih nižjih carinskih stopnjah naročili in plačali še pred glavno nakupovalno sezono, čeprav morda tudi na srečanju voditeljev do dogovora ne bi prišlo. 

Da gre pri preložitvi za taktično potezo, ki naj bi vodila do srečanja med voditeljema, meni tudi nekdanji diplomat Denis Mancevič. "Preboj čez noč je malo verjeten, saj so strateška nesoglasja kot posledica globalnega rivalstva med Kitajsko in ZDA globoko zakoreninjena," pojasnjuje partner pri NC3.

"Nadzorovan odlog z nekaj simbolnimi koncesijami Trumpu in Xiju omogoča kratkoročno politično korist, pomiritev domačih javnosti ter pripravo osebnega srečanja," sklene poznavalec geopolitike.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar