Razbremenitev plač: Kdaj bodo neto plače višje?

Da so plače v Sloveniji močno obremenjene, vemo že dolgo, in to prikazujejo tudi statistike, denimo OECD, ki Slovenijo po obremenjenosti plač uvrščajo na sedmo mesto med 38 opazovanimi državami.

Premier Robert Golob je te dni napovedal, da se izhodišča, kako jih znižati, pripravljajo. Glede na to, da je beseda časovnica zaznamovala začetek dela te vlade, smo preverili, ali obstaja tudi za ugodnejšo obdavčitev stroškov dela. Medtem ko vlada govori, kako bodo zmanjšali obdavčitev dela, v gospodarstvu opominjajo, da prihajajo nove obremenitve.

"Želimo premakniti težišče obdavčitve ali pa zmanjšati obdavčitev dela in prispevkov in prenesti vsaj v enem delu to na premoženje," je nedavno v državnem zboru dejal predsednik vlade Robert Golob, ko je odgovarjal na poslanska vprašanja. Premier priznava, da so plače močno neposredno obremenjene s prispevki (na drugi strani pa so po njegovih besedah "stroški delodajalcev iz teh istih plač bistveno manj obremenjeni kot denimo v Avstriji", a se o tem nikoli ne govori). Napovedal je, da bodo do konca leta pripravljena izhodišča, kako naj se prenos obremenitve izpelje – na eni strani večja obremenitev premoženja in na drugi razbremenitev obdavčitev dela.

"Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač," je jasen Golob. Dodal je, da ne verjame, da bo to linearno, ampak da bo razbremenitev plač ciljna, o čemer pa bodo odločali strokovnjaki. Pri tem ni bilo definirano, kaj sploh premoženje vključuje: so to zgolj nepremičnine ali morda tudi vrednostni papirji, depoziti, naložbena zavarovanja in tako dalje.

Ob to se je obregnil tudi nekdanji prvi mož Fursa Ivan Simič: "Najprej se bo predsednik vlade moral odločiti, ali govori o obdavčitvi premoženja ali o obdavčitvi nepremičnin." V svojem blogu je poudaril, da je pojem premoženje širši od pojma nepremičnina, "in če predsednik vlade govori o tem, da bodo uvedli davek na premoženje, to pomeni, da bodo obdavčili ne samo nepremičnine, ampak tudi drugo premoženje državljanov (plovila, depozite v bankah, avtomobile, vrednostne papirje, plemenite kovine ...). Če pa je mislil samo nepremičnine, potem bi se moral pravilno izraziti, da ne bomo ponovno imeli težave s slovnico."

Izhodišča naj bi vlada imela na mizi na prvi januarski seji ali pa na koalicijskem vrhu januarja, je dejal premier.

Kdaj bodo neto plače višje

Ker je predsednik vlade razbremenitev plač vezal na premoženje (zasledovanje nevtralnosti – če na eni strani več vzameš, boš toliko lahko na drugi strani dal), smo na vladnem uradu za komuniciranje preverili, kakšna je časovnica za sprejemanje ustrezne zakonodaje, s katero bodo razbremenili plače in bo obravnavala premoženje v kontekstu, v katerem je govoril premier. Odgovore smo prejeli z ministrstva za finance, a brez časovnice.

 

 

"Na ministrstvu za finance že dolgo poudarjamo, da bodo davčne spremembe pripravljene v več korakih," so začeli odgovor. Navajajo prvi paket davčnih sprememb, ki je v parlamentarnem postopku: "V veliki meri smo prisluhnili nekaterim usmerjenim pobudam iz gospodarstva s ciljem davčno podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre ter dodatno okrepiti gospodarstvo in dodano vrednost." Tako denimo uvajajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre iz tujine in naslavljajo izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju.

"Ne glede na že pripravljeni prvi paket ukrepov na ministrstvu za finance nadaljujemo delo, tudi v okviru strateškega sveta za davke. Kot smo že večkrat javno komunicirali, je naš cilj do konca leta pripraviti izhodišča za razprave na temo obdavčitve premoženja in razbremenitve dela. O podrobnostih pa v tej fazi še ne moremo govoriti," so še dodali. Ob tem dodajamo, da sta dva člana strateškega sveta sredi septembra izstopila – Bojan Ivanc z GZS in Jasmina Malnar Molek z Obrtne zbornice (OZS). 

Spomnimo, kdo še ostaja član strateškega sveta za davke: Žiga Debeljak, Franc Derganc, Lidija Jerkič, Saša Jerman,
Aleš Kobal, Robert Ljoljo, Jernej Podlipnik, Domen Romih, Sabina Sobočan, Branimir Štrukelj in Andrej Toš.

Prihajajo nove obremenitve

Številni iz gospodarstva pa opozarjajo na nove obremenitve, ki bodo strošek dela povečevale. V intervjuju je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček opozoril, da sredi prihodnjega leta prihaja dodatna prispevna stopnja za dolgotrajno oskrbo "in pomeni dvig prispevkov za dodatna dva odstotka". Zaradi tega bomo po njegovih besedah pristali na prvem mestu na lestvici obremenitve plač s prispevki. "Drugi pa dvig DDPO [davka od dohodkov pravnih oseb] z 19 na 22 odstotkov, kar je po naši oceni napačen korak," je jasen.

Izpostavil je še zdravstvo in pokojninsko reformo: "Vse to pa so potencialno dodatne obremenitve za stroške dela."

Z novim letom se v javnem sektorju spreminjajo plačni razredi, neto plače pa bodo zaposleni dobili na račun uskladitve olajšav.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar