Cenejša goriva na avtocesti: Nov udarec za trgovce

Vlada je v četrtek sprejela Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero je največjo dovoljeno maržo za maloprodajo dizelskega goriva določila pri 0,0983 evra za liter, za neosvinčen 95-oktanski bencin pa pri 0,0994 evra za liter. Pomembna novost je, da bodo cene pogonskih goriv na avtocestnem križu enake kot drugje po državi. Pred tem so se na avtocestnem križu cene oblikovale prosto, kar je pomenilo višje cene pogonskih goriv na avtocesti. Nova ureditev bo začela veljati v torek, 17. junija, ko bodo znane tudi nove cene goriv.

Se je kdo odločitve razveselil in kakšna je sploh korist nižje cene? Ta vsekakor ne prinaša nič dobrega trgovcem z naftnimi derivati. Petrol je že ped sprejetjem uredbe opozarjal, da največja dovoljena marža ne zadošča za pokrivanje naraščajočih stroškov. Po novem bodo marže omejene tudi na avtocestnem križu, kar pomeni še manjše prihodke za naftne trgovce. ''Nad sprejeto uredbo smo razočarani,'' so sporočili s Petrola.

Petrol: Ne bo pozitivnega vpliva na slovensko gospodarstvo

''Širitev regulacije pomeni enotno omejeno maržo na vseh prodajnih mestih, tako ob avtocestah kot drugje, kar bo sicer znižalo cene za tujce, vendar pa bo dodatno obremenilo slovenske ponudnike in ne bo imelo pozitivnega vpliva na slovensko gospodarstvo,'' ocenjujejo na Petrolu. Dodajajo, da so marže pri prodaji goriv v Sloveniji izjemno majhne in še: ''Višina trošarin je med najvišjimi v primerjavi s sosednjimi državami.''

Nova uredba, sprejeta tik pred turistično sezono, je ugodna predvsem za turiste v tranzitu, za slovenskega voznika pa ostaja vse tako rekoč enako. Posledično bodo slovenski naftni trgovci zaradi nakupov turistov v tranzitnem prometu imeli manjše dobičke. Država bo zato pobrala manj davkov od največjih naftnih trgovcev.

Glede visokih cen pogonskih goriv s prstom kažejo na državo in omenjajo visoke slovenske dajatve. Tako so cene na primer na Hrvaškem nižje prav zaradi visokih slovenskih dajatev. ''Če bi bila trgovska marža na dizelsko gorivo v Sloveniji nič, bi bile maloprodajne cene dizelskega goriva v Sloveniji še vedno višje kot na Hrvaškem.'' Sklicujejo se na raziskavo, po kateri je Slovenija imela med letoma 2018 in 2024 najmanjšo maržo za bencin v Evropski uniji (EU), za dizelsko gorivo pa nižjo od povprečja EU27. V študiji ugotavljajo tudi velik delež dajatev državi v sestavi cene naftnih derivatov.

Bloomberg

Koliko zares država pobere pri enem litru bencina?

Natančna sestava cene pogonskih goriv je vidna na portalu Energetika. Zadnji podatek je na voljo za prvo trimesečje 2025, ko je liter 95-oktanskega bencina stal 1,527 evra. Cena nafte, ki vključuje stroške črpanja, transporta do rafinerije, strošek rafiniranja, transporta na trge in strošek prodaje, je v prvem trimesečju dosegla 0,667 evra (66,7 centa). Nato pa začne država zaračunavati davke, takse, trošarine in prispevke. V Sloveniji jih je pet.

Taksa ogljikovega dioksida (CO2) – gre za okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z izpusti CO2 – znaša 7,1 centa. Sledi prispevek za energetsko učinkovitost (URE), ki je namenjen povečevanju energetske učinkovitosti. Zaračunavajo ga od leta 2010 in znaša 0,7 centa. Naslednji je prispevek OVE in SPTE za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Uveden je bil junija 2014 in liter bencina podraži za 0,9 centa.

Sledi največji udarec. To je trošarina, ki je znašala skoraj pol evra (49,7 centa). Za konec pa še plačilo davka na dodano vrednost (DDV), ki liter bencina podraži še za 27,5 centa. Skupno torej osnovna cena bencina pomeni le 43,68 odstotka končne cene, davki, trošarine in prispevki pa 56,25 odstotka.

Bodo potrebni rezi?

V Petrolu opozarjajo, da bodo zaradi širitve majhnih marž na bencinske servise na avtocestnem križu ter ob naraščajočih stroških prisiljeni v optimizacijo. Omenjajo zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij v zeleni prihod in krčenje podpore družbeno odgovornim aktivnostim. Ne izključujejo niti morebitnih odškodninskih tožb.

Kot smo poročali, je Petrol v prvem trimesečju 2025 ustvaril 1,5 milijarde evrov prihodkov in 31 milijonov evrov čistega dobička. Dobiček je zrasel za 16 milijonov evrov oziroma za 107 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2024. Za leto 2025 skupina Petrol načrtuje 6,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 177,8 milijona evrov dobička. Opozorili pa so, da lahko posegi regulatorjev v cenovno politiko povzročijo odstopanje poslovnih rezultatov ob koncu leta od zastavljenih letnih ciljev.

Petrol državo toži zaradi regulacije cen energentov. V začetku meseca so državi predlagali mirno rešitev spora zaradi regulacije cen energentov. Predlagajo plačilo 68,6 milijona evrov nadomestila za škodo, nastalo zaradi regulacije cen energentov v obdobju od 21. junija 2022 do 17. junija 2024.

Kakšne bodo cene goriv v prihodnje?

Z jutrišnjim dnem bo za liter neosvinčenega bencina (NMB 95), ob nespremenjeni trošarini, ki je določena na 0,49693 evra za liter na vseh bencinskih servisih v novem 14-dnevnem obdobju treba plačati 1,445 evra na liter, kar je malenkost več kot prej (1,437 evra na liter). Cena 50-litrskega rezervoarja bo po novem 72,25 evra. Če ne bi regulirali cen goriv, soporočajo z ministrstva za okolje, bi po njihovem, za liter benicna odšteli okoli 1,525 evra na liter.

Prav tako se bo od jutri naprej podražil dizel. Po novem bo liter dizla na vseh bencinskih servisih v novem obdobju znašal 1,458 evra na liter, medtem ko je prej 1,440 evra. To pri 50-ih litrih znese 72,90 evra. "Če ne bi regulirali cen dizla, bi po naših ocenah, za liter dizla bilo treba odšteti okoli 1,540 evra na liter," menijo na pristojnem ministrstvu. 

Novica je bila dopolnjena z jutrišnjimi podražitvami goriv na bencinskih servisih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar