Avstrijski politični vihar ali kako so podjetniki ustoličili skrajno desnico

"Kar sem rekel pred volitvami, bom znova ponovil po volitvah. Koalicije s svobodnjaki na čelu s Kickolm ne bo," je še konec septembra po izidu parlamentarnih volitev v Avstriji glede možnosti oblikovanja koalicije s skrajno desno svobodnjaško stranko (FPÖ) zatrjeval kancler Karl Nehammer. Izjava prvaka ljudske stranke (ÖVP) se je namreč nanašala na možnost sodelovanja s skrajno desnico pod vodstvom razvpitega Herberta Kickla; tistega političnega voditelja, ki se je v predvolilni kampanji samooklical za Volkskanzlerja ali ljudskega kanclerja.

Gre za naziv z dolgo in neslavno politično zgodovino, ki si ga je nazadnje nadel Adolf Hitler. Stranko ÖVP so namreč kmalu po drugi svetovni vojni ustanovili nekdanji pripadniki nacističnih enot SS, ta pa je do primerljivega volilnega uspeha nazadnje prišla leta 1999 pod vodstvom Jörga Haiderja.

Toda če kje, potem se zarečenega kruha največ poje prav v politiki, ki je hkrati umetnost (ne)mogočega. Kot kaže burno dogajanje, bi namreč lahko naši severni sosedi kmalu dobili skrajno desno vlado; takšno, ki je ne pomnijo že od davnega leta 1945. Kaj precedenčni politični premiki prinašajo gospodarstvu in predvsem trgovinskim odnosom s Slovenijo, saj je Avstrija naš peti največji trgovinski partner?

Kos Gnamuševa: Proračun iztiril koalicijska pogajanja

Predsednik države Alexander Van der Bellen je Kicklu včeraj nazadnje podelil mandat za sestavo nove vlade. "V ÖVP so namreč po napovedanem odstopu Nehammerja takoj pokazali pripravljenost za pogajanja s svobodnjaki," dinamično dogajanje minulega vikenda povzema dopisnica RTV Slovenija iz Avstrije Petra Kos Gnamuš. "Po tem scenariju ima mandat za sestavo nove vlade presenetljivo Kickl," pravi o človeku, ki je bil pisec Haiderjevih govorov, "zdaj bo Avstrija verjetno po dolgih letih dobila koalicijo ljudske stranke in svobodnjakov, saj Kickl druge izbire koalicijskih partnerjev v resnici nima." 

Vzporednice z dogajanjem v Nemčiji pa se ne začnejo in končajo samo pri vladni krizi in vzponu skrajnih političnih sil. Pomembno vlogo igra tudi ekonomija.

"Volilni izid in povolilna koalicijska pogajanja so propadli zaradi razhajanja glede proračuna za 2025," o razdvajajoči temi, zaradi katere so propadla pogajanja med ljudsko stranko in socialdemokrati (SPÖ) ter tako na široko odprla vrata skrajni desnici, meni dopisnica. "Poročilo fiskalnega sveta je decembra pokazalo, da je državni primanjkljaj bistveno večji, kot ga je napovedovala vlada," pravi.

Ta bo po najnovejši oceni 4,1-odstoten, kar krepi pričakovanja, da bo evropska komisija sprožila postopek zaradi preseženega triodstotnega praga, dodaja poznavalka. "Država mora prihraniti med 18 in 24 milijardami evrov, kar je spodneslo koalicijska pogajanja, saj se partnerji niso poenotili, kje in kako privarčevati," poudarja Kos Gnamuševa. Pravi, da ljudi tarejo še podnebna vprašanja, ukrajinska vojna in naraščajoči življenjski stroški, saj je bila inflacija še lani skoraj petodstotna. Avstrija je ne nazadnje zadnji dve leti – podobno kot Nemčija – v recesiji, vse višja pa je tudi brezposelnost.  

Ferfila: Večkulturnost je za Avstrijce moteča

Poleg tega je tu še evropska zimzelena tema – migracije. Te že od lanskih evropskih volitev narekujejo politični obrat kontinenta v desno, imajo pa tudi prekomeren vpliv na avstrijsko gospodarstvo, saj državi usiha naravni prirastek, primanjkuje tudi delovne sile. "Svobodnjaki svojo agendo gradijo na obljubah proti migracijam in prepričan sem, da bodo večino teh obljub tudi izpolnili – še zlasti ker ima ljudska stranka v zadnjem času ostro stališče do migracij," o drugi glavni temi pravi ekonomist Branimir Jovanović z Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije.

Upadanje števila priseljencev bo imelo negativne ekonomske učinke, meni, saj se Avstrija že dolgo spopada s pomanjkanjem delovne sile, še zlasti na delovnih mestih, kot so blagajničarji, čistilci, vozniki in drugi fizični poklici.

Njegovi kritični oceni se pridružuje tudi politolog in ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Bogomil Ferfila. "Levica misli, da ima vsak človek pravico živeti kjerkoli, a to je bedarija, saj bi potemtakem vsi hoteli živeti v Avstriji, Sloveniji ali EU," je neposreden in dodaja, da je ohlapna migracijska politika olje na ogenj skrajnih političnih sil širom EU. "Dunaj je izrazito migracijsko in večkulturno mesto, kjer je veliko priseljencev iz islamskih držav, kar pa tamkajšnje prebivalce moti," pravi strokovnjak, ki se že več kot deset let ukvarja s proučevanjem islamskih držav.

Vpliv poslovnežev

Zanimivo pa Jovanović pri oblikovanju nove koalicije poudarja vlogo sfere gospodarstvenikov in poslovnežev. Ti so se namreč zavzeli za zavezništvo med ljudsko stranko in svobodnjaki, "saj so se bali, da bi socialisti uvedli višje davke na premožne ter korporacije".

Meni, da se ekonomska slika v primerjavi z zadnjimi leti ne bo občutno popravila: "Avstrijsko gospodarstvo bo verjetno še vedno imelo težave z rastjo," je pesimističen. "Nova vlada naj bi prednostno obravnavala interese bogatih in poslovne elite, medtem ko bodo nižji sloji, vključno z delavskim razredom, večinoma zanemarjeni," o redistribuciji družbene in ekonomske moči meni raziskovalec.

 

Avstrija je za Slovenijo pomemben poslovni partner, saj je bila z vidika blagovne menjave leta 2023 s 7.249 milijoni evrov na petem mestu, kažejo uradni podatki Spirita. Domači izvozniki v severno sosedo z 18-odstotnim deležem izvažajo predvsem mineralna goriva in olja bituminozne snovi ter mineralne voske, na drugem mestu pa so s 17 odstotki jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave. Z vprašanjem o posledicah političnih turbulenc za gospodarstvo smo se obrnili na Avstrijsko-slovensko trgovinsko zbornico, od koder pojasnil nismo prejeli.

Še očitnejšo soodvisnost odražajo neposredne naložne. Predvsem tiste iz Avstrije v našo državo, ki so leta 2023 dosegle 4,78 milijarde evrov in so se glede na predhodno leto povečale za 2,5 odstotka. Te sicer predstavljajo 21,6 odstotkov vseh tujih naložb v Sloveniji, kar Avstrijo med tujimi investitoricami uvršča celo na prvo mesto. Lani je denimo precej odmevala širitev skupine Palfinger z novim strateškim proizvodnim obratom v Ormožu, kjer bo družba zgradila sodoben proizvodni obrat, izobraževalni center za usposabljanje ter logistično središče.

Največje naložbe avstrijskih investitorjev so bile sicer v Sloveniji usmerjene v predelovalne dejavnosti, trgovino in vzdrževanje ter popravilo motornih vozil, so nam sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Slovenske naložbe v Avstriji so v letu 2023 znašale 80,3 milijona evrov, kar predstavlja le odstotek vseh slovenskih tujih naložb. Med državami, kamor slovenska podjetja največ investirajo, je bila Avstrija lani na 14. mestu, še razkrivajo podatki.
 

Svobodnjaki pred težko nalogo

Dopisnica Kos Gnamuševa pa meni, da večjih sprememb v ekonomskih in siceršnjih odnosih med državama ni pričakovati. Državi imata tradicionalno zgledne odnose, zato poslabšanj ne bo, je realna. Vseeno pa slovenska manjšina pred 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe pričakuje premike na področju sodstva in šolstva ter drugih perečih tem, poudari večno bilateralno temo.

Bolj kot na dvostranske odnose bo avstrijski politični obrat vplival na širšo EU, menijo opazovalci. Dopisnica tako poudarja redefiniranje odnosa do Rusije in Ukrajine, saj so svobodnjaki evroskeptični, naklonjeni Rusiji in zavračajo migracije.

Da utegne posledice zasuka čutiti vsa EU, meni tudi Jovanović. "Pričakujem, da bo nova avstrijska vlada tesno sodelovala z drugimi skrajno desnimi strankami v EU ter si prizadevala za preoblikovanje Unije v skladu z njihovo vizijo, ki poudarja nacionalno suverenost pred vladanjem na ravni EU," pravi.

Vseeno pa tamkajšnji skrajno desni vladi napoveduje težke čase: "Soočenje z izjemno zahtevnim globalnim okoljem in težkimi gospodarskimi razmerami, ki jih verjetno ne bodo uspešno obvladovali, bo pripeljalo do padca njihove priljubljenosti," je zadržan glede preboja.

"Privlačnost skrajnežev temelji na sovraštvu do določenih socialnih skupin in nasprotovanju ustaljenim strankam, krhkih temeljih, ki hitro razpadejo, ko pridejo resni izzivi, kar se je pokazalo že v mandatih 2000–2005 in 2017–2019," sklene z lekcijo iz zgodovine. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar