Poljaki in Romuni se konec tedna odpravljajo na volišča, da bi izbrali novega predsednika. Tako kot v Sloveniji je vloga predsednika v teh državah protokolarne narave, vendar nedavni trendi zasuka volilnega telesa v desno in evroskeptično smer sprožajo alarme po stari celini, ko se ta privaja na novo geopolitično realnost. Poljski volivci bodo glasovali v prvem krogu predsedniških volitev, medtem ko bodo v Romuniji glasovali v drugem krogu.
Kot piše agencija Reuters, bo prvi krog volitev na Poljskem odločilen za načrte proevropske vlade nekdanjega predsednika Evropske komisije (EK) Donalda Tuska, da bo uresničila svoj reformistični program. Na voliščih se bodo pomerili precej liberalni varšavski župan Rafal Trzaskowski, član vladajoče stranke Državljanska platforma, zgodovinar Karol Nawrocki, ki vodi poljski Inštitut za narodno spominjanje, in skrajni desničar Slawomir Mentzen.
V Romuniji se bosta v drugem krogu predsedniških volitev pomerila George Simion, nacionalistični kandidat in podpornik ameriškega gibanja MAGA, in centristični župan romunske prestolnice Bukarešta Nicusor Dan. Simion želi "Romunijo narediti spet veliko", nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini in je kritičen do vodstva EU. V prvem krogu volitev 4. maja je odločno zmagal, zdaj pa večina javnomnenjskih anket kaže, da sta si oba kandidata precej blizu.
Preberi še

Vlagatelji vse bolj zaskrbljeno pogledujejo proti opevani Romuniji
Romunija drsi na lestvici privlačnosti vlagateljev.
15.05.2025

Romunija: Spopad med proputinovskim trumpizmom in proevropskimi elitami
Predsedniške volitve namigujejo na morebitno globoko politično krizo v Romuniji.
06.05.2025

Kontroverzne predsedniške volitve v Romuniji: Kaj spremljati?
Romuni po lanski razveljavitvi volitev danes volijo predsednika.
04.05.2025

Volitve in referendum na Poljskem: Evropska unija ali izolacija?
Poleg volitev bo potekal tudi referendum, med drugim tudi o prerazporejanju migrantov.
15.10.2023

Volitve v obeh vzhodnoevropskih državah potekajo v času, ko želi Bruselj strniti svoje vrste in začrtati novo zunanjepolitično smer bloka 27 držav, ki se je znašel v navzkrižnem ognju Moskve in Washingtona. Ambicioznemu načrtu evropske obrambne unije, ki je eden izmed temeljev drugega mandata predsednice EK Ursule von der Leyen, bi lahko izvolitev evroskeptičnih in Bruslju nenaklonjenih odločevalcev na nevralgičnem vzhodnem krilu EU in Nata zamajala tla pod nogami.
Nedeljske volitve bodo budno spremljali po vsej EU, saj vse več članic bloka, predvsem Madžarska in Slovaška, postaja podvržena vladavini populistov. Veter v jadra evropskim populističnim in desničarskim silam od vrnitve v Belo hišo pihajo tudi predsednik Donald Trump in člani njegove administracije, kot sta najbogatejši Zemljan Elon Musk in ideološki podpredsednik JD Vance.
Volitve na vzhodnem krilu EU in zveze Nato
Poljske predsedniške volitve bodo odločile, ali bo država po skoraj desetletju razdiralne desničarske populistične vladavine vnovič vzpostavila pravno državo in ostala zanesljiva partnerica v Evropski uniji, nedeljsko izbiro Poljakov povzema Bloomberg.
S stolčka predsednika 37-milijonske Poljske odhaja Andrzej Duda, dvakrat izvoljeni populist iz vrst nekoč vladajoče desničarske stranke Zakon in pravičnost (PiS). Njegova stranka je vladala osem let, do leta 2023, ko se je v Varšavo vrnil premier Tusk in izboljšal odnose z Brusljem, ki so bili v času vladavine stranke PiS napeti. Tusk zdaj upa, da bo v predsedniški palači prevzel sedež njegov liberalni zaveznik Trzaskowski.
Javnomnenjske ankete največ možnosti v nedeljo pripisujejo prav varšavskemu županu Trzaskowskemu. Liberalni župan, ki se je v času vladavine stranke PiS mnogokrat z vlado zapletel v javni spor, ima pred prvim krogom veliko prednost pred tekmecem stranke PiS Nawrockim. Ankete prav tako napovedujejo, da se bosta kandidata verjetno uvrstila v drugi krog predsedniških volitev, ki bo junija.
Bloomberg
Zmaga Nawrockega bi lahko oslabila Tuskovo koalicijo, podaljšala zakonodajno paralizo in morda odprla pot stranki PiS, da se na parlamentarnih volitvah leta 2027 vrne v vlado. Bloomberg opozarja, da je predsedniški položaj zadnja izpostava PiS v izvršilni oblasti. S porazom Nawrockega bi PiS izgubila pravico veta, možnost imenovanja veleposlanikov, sodnikov in guvernerjev centralne banke.
Poljski predsednik je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, ki so v zadnjem času deležne preobrazbe. Poljska vojska je trenutno četrta največja po številu osebja, pri čemer Varšava stremi k izgradnji največje celinske vojske stare celine. Na področju obrambne politike se vodilna kandidata ne razlikujeta preveč, saj oba želita za obrambo nameniti pet odstotkov poljskega BDP.
Globoka politična kriza Romunije
Drugi krog romunskih predsedniških volitev bo zaznamoval konec polletne politične krize, ki je Bukarešto zajela po nepričakovani zmagi desničarskega kandidata Calina Georgescuja v prvem krogu novembra. Njegovo izvolitev je zaradi obsodb ruskega vmešavanja in manipulacij na družbenih omrežjih razveljavilo romunsko ustavno sodišče, država pa je bila pahnjena v največjo politično krizo po padcu komunizma. Georgescuju je bilo prepovedano kandidirati na majskih volitvah.
Romunija ima malenkost drugačen predsedniški sistem kot Poljska: predsedniška funkcija ima delno izvršilno vlogo in vključuje poveljevanje oboroženim silam, predsedovanje varnostnemu svetu in pravico veta na pomembna glasovanja EU, ki zahtevajo soglasje, navaja Reuters.
38-letni Simion nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini, je kritičen do Bruslja in pravi, da se strinja z načeli Trumpovega gibanja MAGA. Med kampanjo je Simion predlagal, da bo vložil veto na bruseljsko vojaško pomoč Ukrajini, hkrati pa meni, da bi morala Evropa pri svoji obrambi biti odvisna od zveze Nato. Simion je kandidiral s podporo kandidata Georgescuja.
Bloomberg
55-letni Dan, ki kandidira kot neodvisni kandidat na protikorupcijski platformi, je v prvem krogu dobil 21 odstotkov glasov, pri čemer se je zavzemal za nadaljnjo podporo Kijevu in uskladitev z Brusljem glede ključnih gospodarskih in obrambnih vprašanj.
"V Romuniji je zadeva precej zapletena," politično pregreto atmosfero v državi komentira politolog Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede, ki trenutne politične krize v državi ne pripisuje "demokratični nezrelosti". "V Romuniji bi decembra zmagal Georgescu, ki je bil manj negativno usmerjen proti Rusiji in je imel tudi nekaj razumevanja za ruske argumente glede vojne v Ukrajini, vendar je ustavno sodišče razveljavilo prvi krog volitev pod dokazano lažnimi obtožbami in potem še prepovedalo Georgescuju, da vnovič kandidira," doda politolog.
Hočevar opozarja, da so se vsi protiestablišmentski glasovi začeli koncentrirati pri Simionu, ki pa po njegovem mnenju ne bi imel možnosti za drugi krog, če bi Georgescu lahko kandidiral. "Decembra 2024 je prišlo do mehkega državnega udara, kako lahko razumemo razveljavitev volitev zaradi povsem lažnih obtožb in domnev glede financiranje kampanj na družbenem omrežju TikTok, ki ga je EU podprla. Zdaj bodo v Romuniji dobili drugega nepredvidljivega politika, ki odločno podpira Trumpa," meni Hočevar.
Romunija, nekoč opevana kot zvezda regionalnih trgov, se danes srečuje s številnimi izzivi, ki so močno načeli zaupanje vlagateljev. Kombinacija politične negotovosti, makroekonomskih slabosti in šibkejših kapitalskih trgov je državo potisnila na dno lestvice investitorske privlačnosti. V samo enem mesecu so se donosi kratkoročnih romunskih obveznic zvišali za kar 50 bazičnih točk, medtem ko je donos desetletne obveznice dosegel sedem odstotkov. Ta skok kaže na močno povečanje tveganja, ki ga vlagatelji trenutno pripisujejo romunskemu trgu. Več o analizi romunskega trga lahko preberete tukaj.
Bloomberg Mercury
'Trumpov učinek' po svetu
'Trumpov učinek' v zadnjih mesecih oblikuje volilne trende po razvitem svetu. To je bilo še posebej vidno na parlamentarnih volitvah v anglofonski Kanadi in Avstraliji, kjer so tamkajšnji volivci na glasovnicah zavrnili stranke, ki so si izposojale iz ameriškega priročnika MAGA.
V obeh državah sta bili pred Trumpovo inavguracijo levosredinski vladajoči stranki izjemno nepriljubljeni in zdelo se je, da bosta izgubili oblast. V javnomnenjskih anketah so vodile konservativne stranke, katerih voditelji so prevzeli trumpovsko retoriko in politiko. Sledila je odločilna zmaga levosredinskih strank, pri čemer sta konservativna voditelja celo izgubila sedeže v volilnih enotah.
"Nepredvidljivost Trumpa in posledice za celoten svet združujejo različne politične sile. V angleško govorečem svetu je trenutno izrazita bojazen, da bi v različnih državah prišel na oblast nekdo, ki ga podpira Trump oziroma ki prevzema Trumpov slog in vsebino," volilne rezultate v Kanadi in Avstraliji komentira politolog Hočevar.
Hočevar poudari, da je Avstralija razmeroma blizu Kitajske, ki je tudi največja trgovinska partnerica Canberre, kar po njegovem mnenju pomeni, da je vsakršno zaostrovanje s carinami in različnimi možnimi sankcijami lahko precej nevarno za Avstralijo. "Čeprav sta ti državi imeli tudi precej zaostreno trgovinsko politiko, so se ravno med mandatom avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja odnosi med Kitajsko in Avstralijo postopoma umirili."
Bloomberg
Drugače je bilo v Nemčiji, kjer so volivci na predčasnih parlamentarnih volitvah februarja izbirali novo vlado. Kot piše časnik New York Times, je Trumpov učinek na nemških volitvah bil manj neposreden, vendar se je še vedno čutil. Novi kancler Friedrich Merz v nasprotju z zmagovalci volitev v Kanadi in Avstraliji ni imel tako izrazite politične koristi od Trumpovih groženj in retorike, vendar je zaradi teh bilo Merzu lažje v hitrem času oblikovati novo vlado in se s strankami dogovoriti o reformi strogih fiskalnih pravil.
V Združenem kraljestvu so medtem vladajoči levosredinski laburisti na regionalnih in lokalnih volitvah na prvi maj izgubili 187 sedežev v lokalnih svetih. Na prvomajskih volitvah na Otoku je slavila nova desničarska stranka razvpitega politika Nigela Faragea Reform UK, ki je celo osvojila dve županski mesti in v več delih države prvič dobila nadzor nad najnižjimi ravnmi oblasti.
Medtem ko sta supervolilno leto 2024 zaznamovala dosledno nezadovoljstvo z vladajočimi silami in njihovo zavračanje, se je ta trend letos nekoliko obrnil. "Ogromno je bilo medijskega poročanja in negativnih komentarjev na račun Trumpa, trgovinske vojne in carin, kar zvišuje stroške navadnim ljudem in zmanjšuje podporo takšnim politikom. Liberalna večvrednost se je še dodatno utrdila, marsikdo na levici pa je pripravljen voliti liberalce, da na oblast ne bi prišli Trumpu podobni politiki," sklene politolog Hočevar.