Trgovci smrti: Kdo v Gazi prekupčuje s humanitarno pomočjo?

Izraelska mobilizacija, čete IDF vzdolž meje s palestinsko enklavo, stopnjevanje zračnih napadov, reševanje talcev, uničenje Hamasa, strah in beda Palestincev. Stanje v Gazi je te dni skorajda na las podobno razmeram tik pred izraelsko ofenzivo oktobra leta 2023. Z eno pomembno razliko: Izrael tokrat za končni obračun z zapriseženim sovražnikom judovske države poleg vojakov, tankov in letal pripravlja še ostre finančne in monetarne ukrepe.

Tel Aviv je namreč po stopnjevanju napadov jemenskih hutijevcev in eskalacije spopadov v Gazi odredil mobilizacijo več tisoč rezervistov, s katerimi bo v kratkem krenil v razširjeno kopensko ofenzivo. Za slednjo premier Benjamin Netanjahu upa, da bo odločilna, saj namerava z njo porezati razvejene finančne lovke Hamasa. Islamistična milica se ob rapidno usihajočih virih po besedah sogovornikov namreč polašča humanitarne pomoči za Palestince, Izrael pa je odločen, da bo temu naredil konec.

Kopač: Hamasu zmanjkuje denarja

"Po nekaterih ocenah naj bi bil proračun Hamasa nekje do pol milijarde ameriških dolarjev," pravi strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač in predavatelj na fakulteti za družbene vede. Nekateri viri, prek katerih se Hamas financira, so povsem klasični za teroristične organizacije, pravi nekdanji veleposlanik pri Natu in svetovalec za nacionalno varnost. "Drugi viri pa kažejo, da je organizacija dejansko paradržavni akter," dodaja, pri čemer omenja trg kriptovalut, od koder pa so se "zaradi velikih izgub nedavno umaknili".

Pomembni viri so državne donacije v okviru iranske osi odpora, med katerimi poznavalec terorizma poleg Irana izpostavlja še Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Katar. Teheran jim je doslej dobavljal okoli petino sredstev, "se pravi do 70 milijonov dolarjev", dodaja, "ne smemo pa zanemariti donacij posameznikov, pri katerih naletimo na težavo humanitarne pomoči", še pojasnjuje strokovnjak. "Islam namreč premožnim posameznikom nalaga, da okoli 2,5 odstotka svojih prihodkov namenjajo za humanitarne namene, pri čemer prihaja do zlorab s strani Hamasa," navaja, saj je teroristična milica doslej to pomoč zlorabila za lastno financiranje.

"K temu je treba prišteti še obsežno trgovino na črno z blagom, ki je bila v Gazi v razcvetu prav na račun razvejenega sistema rovov, kar pa je Izrael z ofenzivo v veliki meri nevtraliziral," pravi strokovnjak. Zato se je Hamas po nekaterih navedbah znašel v likvidnostnem krču, saj borci prejemajo le še med 200 do 300 dolarji plačila. "Zmanjkuje jim denarja za plačevanje borcev," o resnosti finančne krize Hamasa trdi Kopač.

 

Zloraba humanitarne pomoči

Finančno hiranje poskušajo islamisti zaustaviti tudi z nadzorom humanitarne pomoči, kar se je pokazalo v času marčevskega začasnega premirja, ko se je gibanje na račun njenega vnovičnega dotoka v enklavo nekoliko opomoglo. Prav to vrzel v varnostni strategiji bo s svojo napovedano ofenzivo poskušal zapolniti Izrael. Po navedbah nekaterih članov vlade v Tel Avivu, kot je denimo finančni minister Bezalel Smotrič, bo namreč vojska na okupiranih območjih ostala tudi po osvoboditvi preostalih 59 talcev.

V ta namen bo treba v skladu z izraelsko varnostno doktrino, ki želi v Gazi oblikovati tamponsko cono, dosledno nevtralizirati teroristične dejavnosti, pri čemer je onesposabljanje virov prihodkov ključnega pomena, navaja nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Boštjan Perne. "Finančno vprašanje oziroma vprašanje financiranja Hamasa je eno od ključnih za preživetje terorističnega gibanja," pojasnjuje razmišljanje izraelskih strategov pred napovedano ofenzivo. "Hamas je v zelo težki situaciji. Izgubil je ogromno vojaških sredstev, saj je Izrael doslej uničil večino večjih skladišč," razmerje sil na terenu opredeljuje Perne. Geopolitični analitik Klemen Grošelj dodaja, da je Hamasova paradržavna infrastruktura, ki je vključevala tudi zagotavljanje finančnih virov, po mesecih bojev "razpadel in organozacija zdaj išče ustrezne alternative".

Izraelska vojska je namreč Gazo po padcu začasnega premirja marca znova izolirala, nujni humanitarna in zdravstvena pomoč se v oblegano enklavo stekata po kapljicah, zaprt je tudi ključni mejni prehod z Egiptom v Rafi. Silovito bombardiranje in kopenske operacije, skupaj s strogim nadzorom nad razdeljevanjem najnujnejšega, pri mednarodni skupnosti sprožajo vse od zaskrbljenosti do obsodb; v primeru Južne Afrike pa celo tožbe pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) proti Izraelu zaradi suma genocida.

Toda Kopač opozarja pred enostranskimi pogledi, saj Hamas okoli 20 odstotkov humanitarne pomoči porabi za lastno financiranje. Da so Hamasovci zaplenjeno humanitarno pomoč Palestincem že več let preprodajali na črnem trgu, je dejstvo in osrednji izziv onemogočanja delovanja milice, ki je "daleč od zgolj borcev za svobodo", pravi. "Zato je izraelska prenovljena strategija finančnega onemogočanja delovanja islamskih teroristov logična," meni.

Izraelu ni v interesu, da izstrada Palestince, opozarja, "je pa res, da so civilisti za izraelsko politično vodstvo postranska škoda". Ob tem dodaja, da je velika uporaba vojaške sile v tem primeru, tako kot od vsega začetka vojne v Gazi, disproporcionalna: "Strategija Tel Aviva je smiselna, je pa vprašanje, ali je sprejemljiva."

"Izrael se zaveda razmer in eden od njegopih ključnih ciljev je finančni zlom Hamasa, zato ne bo več dopustil zlorabe humanitarne pomoči, v ta namen pa načrtuje ustanovitev 'varnih območij', kjer jo bodo Palestinci dobili," kako bo potekala operacija finančne zadušitve Hamasa v praksi, povzema strokovnjak za obveščevalno dejavnost Perne.

Carine: Ne samo Trump, z njimi terorizira tudi Hamas

Kot poročajo tuji mediji, do obnovljene ofenzive ne bo prišlo pred obiskom Trumpa v Savdski Arabiji, kamor se ameriški predsednik odpravlja v začetku prihodnjega tedna. V Rijadu naj bi po poročanju Reutersa sklenil 100-milijardni orožarski posel, Kopač pa meni, da se s tem savdska podpora Hamasu ne bo zmanjšala. Podobno skeptičen je glede vpliva padca režima Bašarja al Asada v Siriji in oslabljenih islamistov v Iranu, ki so sredi pogajanj z ZDA o nadaljnji usodi jedrskega programa.  

Zato izraelski pristop, poleg onemogočanja zlorabe humanitarne pomoči, predvideva tudi preprečevanje pobiranja dajatev oziroma davkov pri trgovcih v enklavi. Hamas je namreč po navedbah The Wall Street Journala zaračunaval davke trgovcem, pobiral carine, s tovornjakov na kontrolnih točkah pa zasegal blago za nadaljnjo preprodajo. Skladno z njegovo usihajočo močjo, so se konec marca v enklavi znova začeli pojavljati množični protesti, kjer so Palestinci oporekali represiji Hamasa in pozivali h končanju spopadov, poroča WSJ. 

Grošelj po drugi strani meni, da je oslabljena javna podpora posledica finančne oslabitve Hamasa, ki je "pomemben del svoje moči gradil na sistemu socialnih pomoči in podpore prebivalcem".

Perne pravi, da bi Izraelci na območjih na jugu Gaze "pomoč delili s pomočjo ameriških varnostnih agencij, ki bi skrbele za red in mir, pogoj pa bi bila identifikacija posameznikov prek prepoznavanja obraza, s čimer bi 'izločili' možnost infiltracije Hamasa". S tem načrtom bi se zaprlo na stotine javnih kuhinj in centrov za pomoč, ki so trenutno pod nadzorom Hamasa. Humanitarne skupine, vključno z Združenimi narodi (ZN), so izraelsko pobudo že zavrnile.

 

Monetarna vojna

Poznavalec obveščevalne dejavnosti poleg omenjenih ukrepov finančnega onemogočanja islamistične milice izpostavlja še omejevanje uporabe gotovine v enklavi. V Gazi je v uporabi izraelska nacionalna gotovina – šekel. Čeprav nihče natančno ne ve, kakšna je dejanska količina gotovine v obtoku, so njene zaloge v rokah Hamasa precejšnje, pojasnjuje strokovnjak. Večina finančnega sistema je namreč v razsulu, analitiki, kot je Ofer Globlal, pa ocenjujejo, da je v obtoku morda za 3 milijarde dolarjev šeklov.

"Izrael pripravlja umik bankovcev za 200 šeklov, kar je največji apoen in pa 'črni seznam' določenih serijskih številk bankovcev, za katere je znano, da so v lasti Hamasa," dodatno dimenzijo finančne vojne proti islamskim teroristom pojasnjuje Perne. Namen tega ukrepa je, da bi večina šeklov v rokah Hamasa "izgubila vrednost". Pravi, da so strokovnjaki sicer skeptični, da bo načrt dosegel želeni učinek, saj so se podobni ukrepi evropske centralne banke ECB, "ko je ta ukinila bankovce za 500 evrov, izkazali za neučinkovite".

Grošelj glede uspeha izraelske strategije meni, da so Hamasove zmožnosti delovanja "zmanjšane na minimum", a da je popolna zmaga Izraela vprašljiva. "Praznino bodo zapolnila nova radikalna gibanja", procesi, ki potekajo v Siriji in okoli nje, pravi, pa nakazujejo na možnost razvoja razmer v smeri, ki bi lahko postala "za Izrael strateško izredno neugodna", sklene poznavalec.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar