Carinski dan D: Trgi na trnih, Musk se umika, Tesla draži

Napetost pred napovedano objavo podrobnosti o recipročnih carinah, ki jih je za danes po koncu trgovalnega dne na Wall Streetu napovedal Donald Trump, je na vrhuncu. Slabo uro pred koncem trgovanja in naznanitvijo carin, ki utegnejo prizadeti 15 odstotkov svetovne trgovine, so vodilni ameriški borzni indeksi v zelenem.

Sicer komaj, vendar referenčni indeks S&P 500 je pridobil 0,26 odstotka, Indeks Dow je pridobil 260 točk oziroma 0,63 odstotka, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq pridobil 0,4 odstotka.

Trgi so v tednih pred uvedbo vzajemnih carin, ki naj bi jih Trump ob 22. uri napovedal na trati Bele hiše, nestabilni, nihajnost je velika, sočasno pa se krepijo tudi napovedi zdrsa ZDA v recesijo.

Zanimivo so se danes podražile delnice Tesle, in sicer za več kot 5 odstotkov, saj je Trump svojemu kabinetu sporočil, da Elon Musk v prihodnjih tednih ne bo več svetovalec ameriškega predsednika za usločevanje državnega aparata, poroča Politico. Tesla je sicer danes poročala, da je v prvem letošnjem četrtletju dobavila 336.681 avtomobilov, kar je 13 odstotkov manj kot leto prej.

Verjetnost recesije

Napovedi ameriških bank od Goldman Sachsa do JP Morgana so od začetka leta do zadnjega tedna verjetnost za krčenje najmočnejšega gospodarstva povzdignili za več deset odstotkov; ta se trenuto giblje nekje med 35 in 40 odstotki, kolikor kažejo napovedi banke JP Morgan.

Vlagatelji zaradi negotovosti obsega in načina uvedbe carin kot tudi njihove časovnice težko prilagajajo svoje naložbene strategije, smo ugotavljali pred dnevi.

Matej Krajnik, upravitelj premoženja pri Generali Investments, je dejal, da negotovost glede carine že od februarske inavguracije sproža rast premij za tveganje oziroma višje zahtevane donose za lastniški kapital na delniškem trgu ZDA. "To je znižalo cene delnicam in pahnilo ameriške delniške indekse v območje korekcije," trdi, negotovost pa se stopnjuje. Čeprav so ameriški indeksi v preteklosti generirali precejšnje donose, pa je nadaljevanje trenda "predvsem pri tehnoloških delnicah" pod vprašajem. ''Ob visokih vrednotenjih tehnoloških podjetij so vlagatelji postali negotovi,'' pravi.

Kaj nas čaka?

Po poročanju Bloomberga naj bi se Trump s svojimi ožjimi sodelavci še nekaj ur pred napovedano objavo višine in obsega carin odločal o podrobnostih ukrepa.

 

V obravnavi naj bi bilo več predlogov, med drugim gradualni tarifni sistem z nizom pavšalnih stopenj za države in bolj prilagojen načrt vzajemnih carin. V skladu s prvo možnostjo bi ZDA uvoženo blago določenih držav obdavčile po 10- ali 20-odstotni stopnji, odvisno od njihovih carinskih in drugih ovir za ameriško blago.

Nejasnosti sprožajo namige in govorice; Wall Street Journal je denimo poročal, da Trump razmišlja o ciljanem pristopu, Fox News pa, da razmišlja tudi o enotni 20-odstotni globalni carini.

Minister za finance Scott Bessent je dejal, da bodo dajatve v sredo služile kot "zgornja meja", pri čemer bodo napovedane carine najvišji možni znesek, navaja CNBC. To bo državam pušča manevrski prostor, da se s Trumpovo administracijo pogajajo za sprejetje ukrepov za nižje carine od maksimalno določenih nivojev.7

Ena izmed možnosti, o kateri pišemo danes, je tudi ta, da bi s sekundarnimi carinami udaril po petnajsterici 'umazanih držav', med katerimi so Kitajska, EU, Kitajska, Indija, Brazilija, Turčija, Japonska in druge.

Bela hiša o podrobnostih načrta molči.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar