Ameriška avtomobilska znamka Tesla se je na račun razdvajajoče retorike in potez njenega ustanovitelja Elona Muska znašala v težkem položaju. Proizvajalcu električnih avtomobilov, ki je bil zaradi simbolike alternativni fosilnim gorivom nekoč priljubljena pri kupcih z liberalnejšimi nazori, so ti obrnili hrbet.
Prodaja Teslinih modelov se je v Evropi prepolovila, še bolj pa je upadla na trgih, s katerimi se na bojišču trgovine vojskuje Muskov šef, ameriški predsednik Donald Trump. S prodajo vred in razbitimi saloni v ZDA, nad katere so svoj gnev zvalili nekdanji Teslnini zanesenjaki, je delnica z najvišje vrednosti decembra lani v nekaj mesecih strmoglavila za 42 odstotkov.
Razlogov za slabo kondicijo prebojnega podjetja na področju elektromobilnosti, ki je obenem temeljito preoblikovalo oziroma zracionaliziral tako proizvodnjo kot tudi marketing avtomobila nasploh, je kar nekaj, rešitev iz zagate pa bore malo. Pri vrhu prvih so glede izvora upada prodaje vsekakor sporne Muskove izjave in geste na javnih zborovanjih, kupci pa znamko zavračajo tudi po principu – povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si.
Preberi še

Je čas za nakup delnic Tesle? Analitik: Muskovo podjetje je nova Nokia
"Prodaja Tesle ne tone zato, ker ne maramo Elona Muska, ampak zato, ker podjetje ne zagotavlja tega, kar je obljubili," pravi analitik Damir Novotny.
26.03.2025

Cathie Wood: Delnica Tesle z robotaksiji v petih letih do 830-odstotne rasti
Cathie Wood ostaja optimistična glede Tesle kljub 31-odstotnemu padcu vrednosti delnice letos, pri čemer izpostavlja konkurenčnost Tesle na področju električnih vozil in potenciala robotaksijev.
25.03.2025


Mercedes z novim električnim sedanom proti Tesli
Začetna cena novega modela CLA bo okoli 50.000 evrov.
23.03.2025
To seveda velja za 'najslavnejšega prodajalca' Teslnih avtomobilov Trumpa, čigar glavni svetovalec glede usločevanja državnega birokratskega aparata v okviru oddelka DOGE je prav Musk. Zaradi napovedi o odpuščanjih javnih uslužbencev, ki jih v naslednjem koraku odpravijo ali pa vsaj zdržijo ameriška sodišča, si je nekdanji vizionar avtomobilskega – in nasploh – posla prislužil predznak političnega ekstremista v že tako ne prav zmerni Trumpovi administraciji.
Kupci znamko Tesla zavračajo tudi po principu – povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si.
Med javnima podobama in nazori znamke ter njeno bazo kupcev in Muskom zato prihaja do vse večjega in pogostega kratkega stika. Sploh, če vzamemo v obzir, da je ameriški predsednik, ki je pred nedavnim na trati pred Belo hišo prodajal Tesline avtomobile, vsaj enega - model S - pa ima tudi v lasti, še pred leti svojim republikanskim volivcem vbijal v glavo, da so električna vozila prevara.
Trump bi lahko Tesli priskočil na pomoč s carinami, ki jih bo v doslej najobsežnejšem paketu lansiral 2. aprila. Tuje, zlasti evropske in kitajske znamke, bi lahko na ameriškem trgu zaradi tega postale občutno dražje, s čimer cenovno ne bi mogle konkurirati Teslinimi modelom.
Seveda pa pri tem ni jasno, kako in v kolikšni meri bi EU in Kitajska lahko prizadeli ZDA oziroma Teslo, ki ima tako v Nemčiji kot tudi na Kitajskem locirane svoje proizvodne zmogljivosti. Omenjena trga pa sta poleg proizvodnih lokacij tudi dva najpomembnejša za znamko.
Poleg tega Trumpova carinska vojna draži jeklo in aluminij, ki sta ključna za avtomobilsko industrijo, tudi tisto, ki proizvaja izključno elektrificirane avtomobile. To je v poročilu ameriškemu ministrstvu za trgovino pojasnila tudi znamka, ki je dejala, da bi nove carine utegnile škodovati njenemu poslovanju. Zapisali so, da so "ameriški izvozniki že po naravi izpostavljeni nesorazmernim vplivom, ko se druge države odzovejo na trgovinske ukrepe ZDA."
Upoštevati te treba, da je Trump, ki je pred nedavnim pred Belo hišo prodajal Tesline avtomobile, vsaj enega - model S - pa ima tudi v lasti, še pred leti svojim republikanskim volivcem vbijal v glavo, da so električna vozila prevara.
Zanimivo je, da je Trump le nekaj tednov po Teslinih pritožbah, nakazal, da utegnejo biti aprilske carine manj drastične, kot se je sprva napovedovalo. "Morda bom mnogim državam omogočil olajšave. To je vzajemno, vendar bomo morda še prijaznejši," je dejal glede višine recipročnih carin. Tolmačenje trgov je glede na njihov odziv nedvoumen: ustvarja se manevrski prostor za pogajanje z državami, ki imajo presežke v trgovini z ZDA, s katerimi bo Trump na koncu sklenil dogovor. Teslina delnica je ob Trumpovih besedah pridobila 12 odstotkov, indeks S & P 500 pa je pridobil 1,8 odstotka, navaja Bloomberg.
Kako bo na koncu odločil Trump in kaj bo to pomenilo za Teslo, je trenutno nejasno. A kolumnist Yahoo Finance Rick Newman je v svojem zapisu navedel zanimiv podatek. Trump, ki je v svojem prvem mandatu prav tako uvedel carine, je naknadno uvedel več kot 40.000 izjem, če so podjetja pokazala pripravljenost za sklepanje kompromisov, s čimer so si zaslužila izvzem. To namiguje na možnost, da bi Trump tudi tokrat lahko za nekatere države in podjetja, kot je Tesla, omogočil izjemo na carine. S tem pa bi se položaj podjetja, ki bi bilo izvzeto, na trgu bistveno izboljšal.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...