Fed: Powell ne izključuje znižanja obrestne mere tudi v decembru

Ameriška centralna banka Fed znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk. Prvi mož centralne banke Jarome Powell pravi, da če bi ga novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump prosil, naj odide, ne bi šel. Powell večkrat ponovil, da danes ne bo komentiral prihajajoče administracije.

Trg dela: Powell pravi, da podatki o trgu dela kažejo na "normalizacijo". Povečanje plač je še vedno nekoliko višje od 2-odstotne inflacije, ob predpostavki, da se bo rast produktivnosti upočasnila glede na nedavni tempo, pravi.

Kapitalski trg: Delnice dosegajo najvišje vrednosti vseh časov, medtem ko donosi na ameriške obveznice upadajo. Donosi 10-letnih obveznic državne blagajne so se znižali za devet bazičnih točk na 4,34 odstotka.

 

Spremljamo v živo. 

 

Trumpova osupljiva zmaga na torkovih predsedniških volitvah je že povzročila besno popravljanje cen na finančnih trgih po vsem svetu. 

Novoizvoljeni predsednik je obljubil, da bo uvedel splošne carine na uvoz v ZDA in znižal davke na vse, od dobička podjetij do plačila za nadurno delo, pri čemer se te politike na splošno štejejo za inflacijske. Razmišljal je tudi o zamenjavi vodstva Feda in zahteval pravico, da bi sam odločal o obrestnih merah.

Vlagatelji so po zmagi republikancev povečali stave na tako imenovano Trumpovo trgovino, ki temelji na hitrejši gospodarski rasti, a tudi višji inflaciji. Donosi dolgoročnih ameriških državnih obveznic so poskočili za skoraj 20 bazičnih točk, medtem ko so ameriške delnice dosegle rekordne vrednosti, dolar pa je v primerjavi z drugimi vlautami vse močnejši.

Ekonomisti z Wall Streeta zdaj pričakujejo manj rezov obrestnih mer Feda kot pred volitvami, in sicer zaradi Trumpove mešanice politik, ki je v pripravi. Družba JPMorgan Chase za danes še vedno napoveduje znižanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk in še eno prihodnji mesec, vendar meni, da se bo Fed nato umiril in znižal obrestne mere na vsakem drugem zasedanju.

'Nekoliko počasneje'

"Za danes to ne pomeni ničesar in verjetno tudi za december ne," je v intervjuju dejal Michael Feroli, glavni ameriški ekonomist banke JPMorgan. "Po decembru bo postalo bolj zanimivo."

Fed ne more vedeti, katere od Trumpovih predlaganih politik bodo sprejete in v kakšnem vrstnem redu, zato bi lahko bili uradniki bolj previdni, je dejal. "Ko ste bolj negotovi, boste morda želeli ravnati nekoliko počasneje."

Pred volitvami je bilo ameriško gospodarstvo na dobri poti, da izvede težko pričakovani mehki pristanek. Inflacija se je približala dvoodstotnemu cilju, ne da bi se povečala brezposelnost, čeprav je trg dela kazal znake šibkosti. Zdaj pa so se pojavila povsem nova tveganja.

Večina ekonomistov meni, da carine, ki bi Američanom povečale ceno uvoženega blaga, in znižanje davkov, ki spodbujajo povpraševanje potrošnikov, povzročajo inflacijo. Trumpova zmožnost, da zagotovi slednje, se bo povečala, če bo njegova stranka, ki je osvojila senat, obdržala nadzor tudi nad predstavniškim domom. Nekdanji predsednik je obljubil tudi, da bo izgnal milijone nedokumentiranih migrantov.

Družba Nomura Holdings je v nedavnem poročilu napovedala, da bo inflacija v primeru Trumpovega predsedovanja leta 2025 višja za 75 bazičnih točk. Banka zdaj prihodnje leto pričakuje le eno rezanje obrestnih mer Feda, medtem ko je pred volitvami predvidevala štiri znižanja. "Pričakujemo, da bo Trump uresničil svoje predloge iz kampanje o zvišanju carin, kar bo povzročilo precejšnje kratkoročno povečanje inflacije in zmerno nižjo rast," so v sredo v sporočilu zapisali ekonomisti.

Fed se je septembra odločil, da bo začel zniževati obrestne mere, potem ko jih je lani zvišal na 20-letni vrh in to ob vse večjem številu dokazov, da je izredne inflacijske situacije v ZDA konec. Kljub temu se je izkazalo, da so visoki življenjski stroški za mnoge volivce bili odločilnega pomena. Anketa, ki jo je v ključnih zveznih državah izvedla televizija NBC News, je pokazala, da je približno 22 odstotkov volivcev izjavilo, da jim je inflacija v zadnjem letu povzročila "hude težave", 53 odstotkom pa "zmerne težave".

Zaradi izkušenj z inflacijo po pandemiji so oblikovalci politik Feda postali bolj občutljivi na rast cen in tveganje, da bi se pričakovanja lahko razrahljala. Kakršen koli znak ponovne pospešitve bo pomenil, da bo Fed bodisi upočasnil tempo zniževanja inflacije, bodisi se ga bo povsem vzdržal, kar pomeni, da se obrestne mere ne bodo znižale tako nizko, kot je bilo predhodno napovedano.

Vse to pomeni, da bo srečanja Fed verjetno še težje napovedovati. Ekonomisti in vlagatelji menijo, da bo centralna banka po septembrskem znižanju za pol odstotne točke v četrtek znižala svojo referenčno obrestno mero za četrt odstotne točke, in sicer v razponu od 4,5 odstotka do 4,75 odstotka. Od takrat so ugodnejši gospodarski podatki od pričakovanih pomirili zaskrbljenost, da se stanje na trgu dela slabša, zaradi česar je manjše znižanje za četrtino točke bolj sprejemljivo.

Fed bo svojo odločitev objavil ob 14. uri v Washingtonu (ob 20. po srednjeevropskem času), Powell pa bo 30 minut pozneje spregovoril pred novinarji. Predsednik Feda si bo verjetno prizadeval, da bi bil videti čim bolj apolitičen, vendar bodo vlagatelji glede na vložek volitev in možnost, da Trumpova politika spremeni gospodarske in inflacijske obete, pozorni na namige o tem, kako namerava Fed krmariti pot v prihodnost.

Bloomberg

 

'Smo apolitični'

Tako kot večina centralnih bank po svetu si tudi Fed prizadeva delovati zunaj strankarske politike. Powell je že večkrat dejal, da je naloga Feda odzivanje na gospodarstvo, ne pa da to počne preventivno na podlagi političnih načrtov, ki jih je treba še izvesti. "Smo nepolitična agencija," je dejal v začetku letošnjega leta. "Na noben način ne želimo biti vpleteni v politiko."

Vendar ni dvoma, da bo Trumpova vrnitev v Belo hišo 20. januarja lahko spremenila gospodarsko okolje, v katerem se bo moral gibati Fed.

• Davki: Trump je obljubil, da bo podaljšal znižanje davkov, sprejeto v njegovem prvem mandatu, ki se bo sicer izteklo konec naslednjega leta, in dodatno znižal davek na dohodek pravnih oseb.
• Trgovina: Trump je pozval k uvedbi minimalnih carin od 10 do 20 odstotkov za vso uvoženo blago, ki bi se za uvoz iz Kitajske povečale na 60 odstotkov ali več.
• Priseljevanje: Trump je obljubil največjo deportacijo ilegalnih migrantov v zgodovini.
• Energetika: Trump je leta 2016 napovedal, da bo v prihodnje v ZDA uvedel nove ukrepe na področju energije: Trump je prevzel geslo "drill, baby, drill" in obljubil, da bo zmanjšal regulacijo proizvodnje nafte, zemeljskega plina in premoga ter dal na voljo več zveznih zemljišč za proizvodnjo fosilnih goriv.

 

Poleg vpliva na inflacijo ekonomisti pravijo, da bo Trumpova politična platforma verjetno povzročila še večji primanjkljaj in močnejši dolar. ZDA bodo letos imele fiskalni primanjkljaj v višini približno 6,5 odstotka BDP, kar bo pripomoglo k temu, da se bo razmerje med dolgom in BDP približalo sto odstotkom.

Bloomberg Economics ocenjuje, da bosta Trumpova predloga za podaljšanje znižanja dohodnine in znižanje davka od dohodkov pravnih oseb leta 2028 povečala dolg na 116 odstotka BDP. Maksimalna različica njegovega načrta carin bi v istem obdobju povišala cene za od 0,5 odstotka do 4,3 odstotka – odvisno od tega, koliko držav bi sprejelo povračilne ukrepe – in upočasnila rast.

Kar zadeva Trumpov načrt priseljevanja, manj delavcev pomeni manjšo potrošnjo, hkrati pa tudi manj migrantske delovne sile, ki bi jo bilo mogoče uporabiti, kar bi povzročilo pomanjkanje delavcev v panogah, kot sta gradbeništvo in zdravstvo.

Poleg tega ima Fed status neodvisnega oblikovalca politike. V času Trumpovega prvega mandata, ko je Fed v letih 2017 in 2018 zviševal obrestne mere, je predsednik Powlla prosil, naj jih zniža, s čimer je kršil konvencijo, po kateri se Bela hiša izogiba komentiranju podrobnosti denarne politike.

Bloomberg

 

Dokumenti Fed iz časa Trumpovega prvega predsednikovanja kažejo, da so zaposleni in uradniki pripravljali napovedi, kako bi lahko različni scenariji – vključno z višjimi carinami in nižjimi davki – vplivali na gospodarstvo, na koncu pa so ukrepali šele, ko so se politike dejansko začele izvajati.

Kako se politika razvija

Powell in njegovi kolegi niso edini centralni bankirji, ki se bodo spopadali z vplivom novega Trumpovega predsedovanja. Zaradi prevladujoče vloge dolarja v mednarodni trgovini in financah odločitve o denarni politiki v Washingtonu vplivajo na devizne tečaje in pogosto pritiskajo na druge države, da se odzovejo. Ta teden bo o obrestnih merah odločalo približno 20 centralnih bank po vsem svetu, ki predstavljajo več kot tretjino svetovnega BDP, vključno z Bank of England in švedsko centralno banko Riksbank, ki bosta po pričakovanjih znižali obrestne mere.

Podpredsednik Evropske centralne banke Luis de Guindos je dejal, da svetu grozijo pretresi za rast in inflacijo, če bo Trump uresničil svoje carinske obljube. Poleg tega višja inflacija in višje obrestne mere v ZDA običajno odvrnejo kapital zlasti s trgov v razvoju.

Fed se lahko za zdaj še naprej osredotoča na delovna mesta in cene. Tudi po nastopu Trumpove administracije bo trajalo nekaj časa, da bo predsednik sprejel nove politike ali da bo o njih glasoval kongres.

"Politika bo vplivala na Fed, ko bomo prešli v leto 2025, vendar se bodo nanjo lahko odzvali šele, ko bo sprejeta," je dejala Diane Swonk, glavna ekonomistka pri družbi KPMG. "Poudarili bodo, da bodo posledice volitev odvisne od tega, kako se bo politika razvijala in kako bo vplivala na gospodarstvo."

Fed na današnjem zasedanju ne bo posodobil svojih gospodarskih in obrestnih napovedi – nove napovedi bodo na voljo decembra – Powell pa bo verjetno nakazal, da bodo na decembrskem zasedanju na mizi vse možnosti, vključno z ohranjanjem stabilnih obrestnih mer v primeru gospodarskega segrevanja.

Predsednik Feda je že poudaril pristop, ki ga močno usmerjajo prihajajoči podatki. Ker je največje svetovno gospodarstvo zdaj pod Trumpom pripravljeno spremeniti smer, bodo Powell in sodelavci morda še bolj nagnjeni k igranju po posluhu.

"To res ni obdobje, v katerem bi želeli zagotoviti kakršne koli pomembne smernice za prihodnjo smer politike," je dejal Matthew Luzzetti, glavni ameriški ekonomist pri Deutsche Bank. "Za podatki se skriva negotovost. Vendar jo še povečuje negotovost glede prihodnjih gospodarskih politik."

- S pomočjo Amare Omeokwe, Ende Curran, Michaela Mackenzieja in Abeer Abu Omar

- Prevedel in prilagodil Mihael Šmirmaul 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar