Evropska unija si prizadeva rešiti industrije, ki so ogrožene zaradi ameriških in kitajskih konkurentov, ki so v zadnjih 70 letih erodirali obrambne in gospodarske sisteme, ki so podpirali celino.
Vendar pa lahko nedavni evropski protiukrepi – od uvedbe protekcionističnih trgovinskih ukrepov do agresivnih taktik gospodarske varnosti – pridejo prepozno in preveč slabotno, če EU ne spremeni svojega pristopa.
"Boleče smo bili opomnjeni, da pasivnost ogroža ne le našo konkurenčnost, ampak tudi našo suverenost," je dejal nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.
Preberi še
Nemški industrijski motor se ustavlja – kaj pa Slovenija?
Delež industrije v BDP na račun avtoindustrije pada v vseh večjih gospodarstvih EU, tudi Sloveniji.
14.10.2025
Francoska industrija sredi politične krize še z upadom proizvodnje
Najbolj se je proizvodnja zmanjšala v panogi transportne opreme.
09.09.2025
Nemška industrija julija z nepričakovanim upadom naročil
Nestanovitnost pri naročilih je posledica trgovinske in geopolitične negotovosti.
05.09.2025
Makroekonomski globus: Oživitev evropske industrije in azijski izvoz čipov
Proizvodnja v evrskem območju se je izvila iz triletnega upada.
23.08.2025
Lagarde hvali Nemčijo - zdaj je dejavnik sprememb v Evropi
"Nemčija kot dejavnik sprememb – kdo bi si mislil?" je pripomnila Christine Lagarde.
19.10.2025
Visoki uradnik EU je opozoril, da unija še ni doumela celotnega obsega problema in da se zdi, da se razmere slabšajo. EU je do sedaj ukrepala fragmentarno pri zaščiti industrij in se večinoma osredotočala na reševanje preteklih težav, namesto da bi oblikovala dolgoročno strategijo, je opozoril uradnik.
Zadeva je vse bolj nujna
Evropa potrebuje načrt, da je ne bodo "zadušili", je dejala Maria Demertzis, vodja Centra za ekonomijo, strategijo in finance pri think-tanku Conference Board v Bruslju.
"Moramo uveljavljati industrijske politike in pri tem ne smemo biti zadržani," je poudarila. "Ne smemo več skrbeti za obrambo multilateralnega sistema, ki ne zna ukrepati proti nepoštenim praksam in preprečevati prisile."
Posledice pasivnosti so še posebej zaskrbljujoče, saj se največja svetovna gospodarstva obračajo vase in se bolj osredotočajo na lastne interese.
Voditelji EU, ki se bodo prihodnji teden sestali v Bruslju, bodo razpravljali o tem vprašanju in iskali načine za zmanjšanje "strateških odvisnosti" unije, hkrati pa za krepitev njene "obrambne tehnološke in industrijske baze".
Pogovori v zadnjih tednih so postali vse bolj nujni.
Čeprav koncept evropske avtonomije ni nov, je pridobil večjo težo po invaziji Rusije na Ukrajino leta 2022 in ko je predsednik Donald Trump začel omahovati glede ameriških varnostnih zavez do Evrope. Multilateralni trgovinski sistem – temeljno načelo EU – se je prav tako znašel v razsulu zaradi Trumpovih trgovinskih vojn na več frontah in vedno bolj asertivnega kitajskega ekonomskega nacionalizma.
Obvezen prenos tehnologije v Evropo?
Evropska komisija, ki skrbi za trgovinske zadeve v EU, po poročanju Bloomberga razmišlja o tem, da bi kitajska podjetja, če želijo poslovati lokalno, prisilila, da prenesejo tehnologijo evropskim podjetjem – kar posnema kitajsko prakso. EU razpravlja tudi o tem, da bi domačim podjetjem, ki se potegujejo za javna naročila v vrednosti približno 2,5 bilijona evrov letno, dala prednost.
Do konca leta bo komisija predstavila doktrino gospodarske varnosti, ki bo pokazala, kako in kdaj lahko unija uporabi svoje trgovinske obrambne ukrepe.
EU se je prav tako pogovarjala z zavezniki iz Skupine sedmih (G7) o združevanju virov in koordinaciji prizadevanj za zmanjšanje kitajskega nadzora nad dobavo kritičnih mineralov in redkih zemelj, je dodal drug uradnik.
Uradnik je opozoril, da bodo rezultati teh prizadevanj vidni šele čez leta. Evropi pa časa ne ostaja veliko.
EU se že dolgo trudi oblikovati koherentno industrijsko strategijo, ki bi zaščitila njen enotni trg in povečala konkurenčnost.
EU je ugotovila, da se drugi ne držijo pravil
"Boleče smo bili opomnjeni, da pasivnost ogroža ne le našo konkurenčnost, ampak tudi našo suverenost," je prejšnji mesec dejal nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.
Državljani in podjetja "vidijo, da ne dohajamo hitrosti sprememb drugod," je dodal. "Pripravljeni so ukrepati, a se bojijo, da vlade niso doumele resnosti trenutka."
Posledice pasivnosti so še posebej zaskrbljujoče, saj se največja svetovna gospodarstva obračajo vase in se bolj osredotočajo na lastne interese. EU je ugotovila, da orodja, ustvarjena za obrambo v sistemu, temelječem na pravilih, ne delujejo, ko jih drugi ignorirajo.
Unija je imela malo izbire, razen da je sprejela neuravnotežen trgovinski sporazum s Trumpom in zapolnila vrzel, ki jo je pustila ZDA z umikom podpore Ukrajini, saj se sooča z eksistencialno grožnjo s strani Rusije.
Medtem je Kitajska napredovala v sektorjih, kot so električna vozila in čiste tehnologije, pri čemer se je vgradila v evropske dobavne verige. Peking je okrepil tudi omejitve za izvoz kritično pomembnih materialov in postavil zahtevne pogoje podjetjem, ki poslujejo v državi.
Macron opozarja: Evropa lahko umre
Za zdaj EU ne more veliko storiti glede kitajskih ukrepov – evropska podjetja potrebujejo dostop do kitajskega trga in njegovih surovin za proizvodnjo blaga.
Čeprav lahko EU pokaže hitre in pomembne dosežke pri vzpostavljanju gospodarske obrambe, mora biti po mnenju uradnikov še bolj pogumna, agresivna in manj previdna pri zaščiti drugih industrij.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je lani v govoru na Univerzi Sorbonne v Parizu poudaril potrebo po vzpostavitvi evropske avtonomije ter nevarnosti, če ne ukrepamo dovolj hitro.
"Evropa je smrtnik, lahko umre in vse je odvisno od naših odločitev," je opozoril. "A te odločitve je treba sprejeti zdaj."