ZDA iščejo način za sodelovanje z Gazpromom

Ruski in evropski uradniki pravijo, da ZDA medtem ko skušajo doseči mirovni dogovor glede Ukrajine, iščejo tudi načine za sodelovanje z energetskim velikanom Gazprom PJSC pri globalnih projektih, kar je korak k navezovanju tesnejših vezi s Kremljem.

Evropske ocene kažejo, da je prišlo do predhodnih stikov med ameriškimi in ruskimi predstavniki o tem vprašanju, vendar ni jasno, kdo vodi pogovore - je Trumpova administracija neposredno vpletena, glede na ljudi, ki so seznanjeni z zadevo. Bela hiša je zavrnila komentar.

Razprave med ZDA in Rusijo o morebitnem sodelovanju z Gazpromom so v zgodnji fazi, pravijo ljudje, ki so želeli ostati neimenovani. Predsednik Vladimir Putin je v četrtek namignil na potencialno ameriško-rusko sodelovanje na področju energetike in povedal novinarjem, da bi to lahko utrlo pot obnovitvi oskrbe Evrope.

"Če se recimo ZDA in Rusija dogovorita o sodelovanju v energetskem sektorju, bi lahko zagotovili plinovod za Evropo," je dejal Putin na brifingu v Moskvi. "In to bo koristilo Evropi, saj bo prejela poceni ruski plin."

Bloomberg

Predsednik Donald Trump je nakazal, da se ZDA zanimajo za zamisel o sodelovanju kljub dolgoletnim hromilnim ameriškim in evropskim sankcijam proti ruskemu energetskemu sektorju. Te so se povečale po ruski invaziji na Ukrajino pred tremi leti.

Po pogovoru s Putinom prejšnji mesec je Trump na družabnem omrežju Truth objavil, da sta med drugim razpravljala o energiji, o Ukrajini, Bližnjem vzhodu in umetni inteligenci. Naravni viri so tudi del pogovora s Kijevom, saj Washington povezuje premirje z dogovorom o mineralih.

Dogovor med ZDA in Gazpromom bi pomenil velik preobrat za Trumpa, ki je v svojem prvem mandatu kritiziral Evropo zaradi njene odvisnosti od ruskega plina in si je prizadeval za večjo prodajo ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina evropskim državam.

Trump je Rusiji zagrozil s še več sankcijami, če ta ne pride za mizo z Ukrajino. Prejšnji teden je v objavi na Truth Social dejal, da "močno razmišlja o obsežnih bančnih sankcijah in carinah za Rusijo, dokler ne bosta dosegla prekinitve ognja in dokončne rešitve o miru."

V začetku tega tedna je bilo s pomočjo ZDA Ukrajina sprejela dogovor o 30-dnevni prekinitvi ognja. Tudi Putin te ideje ni popolnoma zavrnil, saj je dejal, da bi vsako premirje moralo voditi v dolgoročni mir.

Kitajska in Iran

Energetske pobude ZDA in Gazproma bi lahko pokrivale tudi Evropo in Azijo, lahko bi se ujemale s širšim prizadevanji ZDA za oslabitev ruskih vezi s Kitajsko in Iranom, so povedali nekateri ljudje. To bi bilo tudi v skladu s Trumpovo željo, da bi se izognil poslovnim priložnostim, ki bi lahko izhajale iz mirovnega sporazuma o koncu vojne v Ukrajini, kar je po njegovih besedah ​​glavna prednostna naloga.

Državni sekretar Marco Rubio je prejšnji mesec dejal, da želi Washington zrahljati vezi med Rusijo in Kitajsko, ne da bi sejal delitve. Rubio je opozoril, da bi tesnejši odnosi med jedrsko oboroženimi sosedami predstavljali težavo za ZDA - če bi Moskva postala "stalni mlajši partner" Pekinga.

Evropski uradniki so izrazili dvom, da bi Trumpovi administraciji uspela priti med Rusijo in Kitajsko, glede na to, kako močno sta se državi zbližali od invazije na Ukrajino. Dodali so, da je veliko Gazpromovih idej, povezanih z energijo, še vedno v špekulativni fazi.

Ločeno so se ruski uradniki strinjali, da bodo Trumpovi administraciji pomagali pri komuniciranju z Iranom o vprašanjih, vključno z jedrskim programom Islamske republike. Kitajska je sporočila, da bo v petek v Pekingu gostila pogovore z Iranom in Rusijo o jedrskih dejavnostih Islamske republike.

Depositphotos

 

Severni tok

Gazprom si želi, da bi ZDA po sabotaži leta 2022 pomagale ponovno zagnati plinovod Severni tok, ki poteka pod Baltskim morjem od Rusije do nemške obale, sta povedala sogovornika.

Rusija je pred invazijo na Ukrajino dobavljala plin v Evropo prek Severnega toka. Potem ko je Gazprom na začetku vojne zmanjšal in pozneje ustavil pretok, je bil plinovod v skrivnostnem napadu poškodovan ob enem od delov Severnega toka 2.

Operativno družbo, ki nadzoruje Severni tok 2, po poročanju medijev konec leta lani, naj bi skušal prevzeti ameriški poslovnež.

Putin je večkrat dejal, da je njegova država pripravljena obnoviti dotok plina v Evropo prek nepoškodovanega dela Severnega toka 2, vendar bo odločitev na koncu prepuščena Nemčiji, ki podpira Ukrajino. Nemčija je bila ena izmed najbolj prizadetih držav zaradi ustavitve Severnega toka, kar je dvignilo cene plina in povzročilo trajno zaprtje dela industrije v državi.

Evropska unija in Trumpova administracija sta razpravljali o možnosti, da bi podjetja uvozila več utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA kot način za zmanjšanje napetosti glede trgovine. Toda več držav EU se je zaradi negotovosti glede Trumpovega pristopa do Ukrajine in Evrope ohladilo glede te možnosti – in kakršen koli dogovor z Gazpromom bi te skrbi le še poglobil.

EU poskuša opustiti ruski plin od začetka vojne, Gazprom pa je prekinil tok plina skozi Severni tok. To je preusmerilo dobavo iz Rusije le na Turški tok, ki poteka s Turčijo pod Črnim morjem.

Bloomberg

 

Šibka točka Evrope je utekočinjen naftni plin (LNG). Kljub pozivom k sankcijam Evropa še vedno kupuje rekordno količino ruskega LNG, predvsem iz tovarne Yamal, ki jo vodi Novatek PJSC. S tem se kaže, kako težko je Evropi prekiniti vezi z Rusijo, ki se je v zadnjem desetletju utrdila kot ključni dobavitelj surovin celini.

Gazprom bi lahko ZDA ponudil udeležbo v podvigih v arktični regiji in projektih na morju, kot je projekt utekočinjenega zemeljskega plina na Sahalinu – če bodo sankcije, ki omejujejo tuje naložbe, odpravljene, je dejal eden od sogovornikov.

Trumpova administracija je doslej kazala mešana sporočila o ruskih sankcijah. Nakazala je, da bi morale ostati v veljavi, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino, in celo zagrozila z novimi omejitvami, če Moskva ne bo pristopila k pogovorom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar