Slovenska podjetja kljub vojni v Rusiji z rekordom

Tri leta so minila, odkar je Rusija začela invazijo v Ukrajino. Takoj po začetku vojne je mnogo podjetij z zahoda zapustilo ruski trg. Kdor trga ni zapustil takoj, ga je moral z uvedbo sankcij. Nekatere družbe nadaljujejo poslovanje v Rusiji. Katera slovenska še poslujejo v Rusiji? Kako poslujejo, kako si izplačujejo dobičke ter ali jih skrbi nevarnost nacionalizacije podjetja?

Kdo posluje v Rusiji in kdo ne?

Na seznamu ameriške univerze Yale in Kijevske ekonomske šole v Rusiji še vedno posluje deset podjetij. Nanje smo naslovili novinarska vprašanja. Kako poslujejo, kako si izplačujejo dobičke ter ali jih skrbi nevarnost nacionalizacije podjetja? Na seznamu ostajajo Gornje, Krka, Alpina Žiri, Duol, Geoplin, Iskratel, Riko, Akrapovič, Melamin, Zavarovalnic Triglav in Luka Koper. Večina podjetij je poslovanje v Rusiji zanikala. Zato se tudi poraja vprašanje, ali sta seznama omenjenih institucij vestno posodobljena.

V Akrapoviču ostro zanikajo navedbe

Iz Rika so sporočili, da v Rusiji ne poslujejo. Že od leta 2014, ko je EU uvedla prve sankcije proti Rusiji, so bili prisotni le v omejenem obsegu. Tudi podjetje Akrapovič v Rusiji ne posluje. ''Navedbe o poslovanju podjetja na trgu Ruske federacije ostro zanikamo,'' so zapisali. Neposredno na ruskem trgu ne posluje niti Luka Koper. ''Neposredna izpostavljenost Luke Koper do Rusije (in Ukrajine) je razmeroma majhna, saj je obseg pretovora prek Kopra za ti dve državi zanemarljiv. Rusko-ukrajinski konflikt nima pomembnejšega vpliva na poslovanje ter strateške usmeritve in cilje družbe,'' so zapisali.

V Rusiji naj bi svoje dejavnosti zmanjševala Zavarovalnica Triglav, kar, kot kaže, ne drži. ''V Skupini Triglav na ruskem trgu ne izvajamo poslovnih aktivnosti ter prav tako na njem nismo prisotni z odvisnimi družbami ali podružnicami,'' pravijo v Zavarovalnici Triglav. Poudarjajo še, da je bila prisotnost na ruskem in beloruskem trgu že v začetku leta 2022 izredno omejena. ''Posameznih poslovnih aktivnosti, povezanih s (po)zavarovalno dejavnostjo in naložbami pa vse od izdaje mednarodnih sankcij zaradi vojne v Ukrajini, na omenjenih trgih nismo obnavljali. Prav tako v tem času nismo sklepali novih poslovnih razmerij s subjekti, ki jih sankcije zadevajo.''

Bloomberg

Duol podjetje v Rusiji zaprl pred invazijo

Kakršnokoli poslovanje so zanikali tudi v Duolu. ''Podjetje Duol v Rusiji ne posluje. Po invaziji smo popolnoma prekinili vse poslovne stike in aktivnosti na tem trgu ter v celoti spoštujemo vse mednarodne sankcije,'' je sporočil direktor in soustanovitelj Dušan Olaj. ''Naše mešano podjetje v Rusiji je bilo zaprto že pred invazijo, a je zaradi interventnega zakona postopek zapiranja trenutno prekinjen. Kakršnakoli nadaljnja usoda tega podjetja ni v naši pristojnosti in nam ni znana.'' Ker podjetje nima aktivnega poslovanja, tudi scenarij možne nacionalizacije nima vpliva, je še dodal.

Krka in Gorenje nadaljujeta v Rusiji

''Po invaziji smo sodelovanje z Rusijo zmanjšali na minimum, tako da je delež poslovanja zanemarljiv,'' so sporočili iz kemične tovarne Melamin. Dodajajo, da je obstoječe poslovanje skladno z veljavnimi mednarodnimi predpisi in ni predmet sankcij. ''Ker v Rusiji nimamo poslovnih enot, si dobička ne izplačujemo, iz istega razloga za nas ne obstaja tveganje nacionalizacije.''

Gorenje v 2022 v Rusiji močno povečalo prihodke

V Gorenju na vprašanja niso odgovorili. Družba je v 2022 v Rusiji močno povečala prihodke - več kot podvojila, za 257 milijonov evrov. Podatki za leto 2023 niso na voljo. Gorenje je v lasti kitajske skupine Hisense, Kitajska je podpornica ruskega režima. V Alpini Žiri se na vprašanja niso odzvali.

V Rusiji svoje izdelke še vedno prodajajo farmacevtska podjetja, ki so izvzeta iz zahodnih sankcij. Krka v Rusiji ustvari velik delež prihodkov in je od ruskega trga precej odvisna. ''V Ruski federaciji imamo dve podjetji, ki poslujeta skladno s svojimi poslovnimi načrti. Izdelki, torej zdravila, ki jih zagotavljamo trgu, niso predmet mednarodnih sankcij. Verjamemo, da bomo tudi v bodoče uspešno poslovali.'' Kako poslujejo in izplačujejo dobiček, ne razkrivajo.

Rusija je v 2022 vsem družbam iz držav, ki jih je označila kot neprijazne, onemogočila dostop do dobičkov oziroma izplačilo dividend. 

Država financira obe strani

Slovenija uradno podpira ukrajinsko stran v vojni. Skupno je Ukrajini namenila približno 83 milijonov evrov pomoči, kažejo podatki Kielskega inštituta. Dodati pa je treba, da ima država 26,87-odstotni lastniški delež v novomeškem farmacevtu. Krka je po podatkih Kijevske ekonomske šole v 2022 v Rusiji plačala 42 milijonov dolarjev davkov, iz katerih se financira tudi vojna v Ukrajini. Slovenija tako posredno sofinancira obe strani v vojni. Na vladi smo zato vprašali, ali razmišljajo o prodaji lastniškega deleža. Na odgovore še čakamo.

Država je zgolj z lastniškim deležem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Republike Slovenije v Krki (približno 16-odstotni lastniški delež) v 2024 prejela slabih 40 milijonov evrov dividend.

Slovenija v 2024 z rekordnim presežkom

Invazija v Ukrajino se je močno odrazila na trgovini med Evropsko unijo (EU) in Rusijo. EU je uvedla več paketov sankcij (nazadnje 16. paket), s katerimi so omejili uvoz in izvoz določenih izdelkov. Izvoz se je od drugega trimesečja 2022 in zadnjega trimesečja leta 2024 zmanjšal za 62 odstotkov, izvoz iz Rusije pa za 85 odstotkov. V zadnjem trimesečju 2024 se je uvoz iz Rusije na četrtletni ravni blago povečal, medtem ko je izvoz iz Rusije upadel. EU je v zadnjem trimesečju 2024 upadel na 2,1 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski primanjkljaj z Rusijo je vrh dosegel v drugem trimesečju 2022, ki ga je bilo za 46 milijard evrov, kažejo podatki Eurostata.

V Sloveniji je uvoz iz Rusije po vojni kolapsiral. V primerjavi z letom 2022 je v 2024 upadel za skoraj 91 odstotkov. V 2024 je uvoz iz Rusije v Slovenijo znašal 116,8 milijona evrov. Popolnoma drugačna je zgodba pri izvozu. Izvoz iz Slovenije v Rusijo je leta 2024 malenkost zrasel na 1,17 milijarde evrov. Izvoz je od leta 2022 upadel le za 10 milijonov evrov. Tudi leta 2023 je bil le malenkost nižji kot v 2022. Nizek uvoz in visok izvoz pomenita, da je Slovenija ustvarila visok zunanjetrgovinski presežek. V 2024 je zrasel za 11,6 odstotka in prvič presegel milijardo evrov.

Med izvoznimi izdelki prevladujejo farmacevtski proizvodi. Teh je bilo izvoženih za 763,6 milijona evrov, kar je 65 odstotkov celotnega izvoza. Sledijo organski kemijski proizvodi, ki jih je bilo izvoženih za 123,8 milijona evrov oziroma 11 odstotkov celotnega izvoza. Na uvozni strani so veliko večino zajemala gnojila s 87,9 milijona evri in farmacevtski proizvodi z 11,2 milijona evri. Rusija je v letu 2024 nazadovala na lestvici najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi z 19. na 21. mesto.