Münchenska konferenca: Trump z mirom, Putin s silo, Zelenski z rudninami

Danes pa vse do 16. februarja bodo oči svetovne javnosti uprte v bavarsko prestolnico, saj bo tam potekala že 61. münchenska varnostna konferenca. Na srečanju, kjer pričakujejo 51 svetovnih voditeljev, bo na mizi ukrajinska vojna. Za mizo, kjer se bodo opredeljevali prihodnost Evropske unije in čezatlantski trgovinski odnosi, bi morala sesti tudi Slovenija, a sta premier in predsednica republike odpovedala udeležbo. "Če te ni za mizo, si na njej," o izostanku meni geopolitični in varnostni strokovnjak Klemen Grošelj.

Agenda: vojna, vojna in vojna

O monumentalnosti konference priča dejstvo, da bodo pogovori v nasprotju s prejšnjimi srečanji, ko se je od začetka ruske agresije govorilo predvsem o nadaljnji podpori oblegane države, tokrat usmerjeni v njen konec.

Agendo srečanja je že pred današnjim začetkom širokopotezno in solistično zastavil ameriški predsednik Donald Trump. Mojster posla je namreč pred prihodom v Belo hišo napovedoval bliskovit konec najbolj brutalne vojne na evropskih tleh v zadnjih desetletjih. "Nedvomno bo morebitni konec vojne v Ukrajini ena od najpomembnejših tem, saj se od Trumpa, glede na njegove napovedi v predvolilnem času, tudi pričakuje, da bo vojno končal," o glavni temi konference, ki se je napovedim navkljub v imenu Slovenije ne bosta udeležila ne premier Robert Golob ne predsednica republike Nataša Pirc Musar, pravi predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan.

Trump je v času zakulisnih naporov za končanje ukrajinske sprožil novo vojno. Ta je carinska in ironično večinoma usmerjena proti ameriškim trgovinskim in varnostnim partnericam. Strokovnjak Grošelj zato meni, da bo druga pomembna tema konference tudi trgovina. Konference, na kateri bo sodelovalo približno tisoč udeležencev iz več kot 110 držav, se bo v imenu Slovenije udeležila le podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Poznavalec razmeroma brezbrižen odnos države ocenjuje kot tveganega. "To ni najboljša rešitev, treba je biti zraven, če se le da," meni, saj bodo Američani na konferenci verjetno predstavili svojo vizijo čezatlantskih odnosov na več ravneh, tudi gospodarskem. "Glede na teme in dogajanje v Evropi ter po svetu bi bilo smotrno, da bi se slovenski predstavniki udeležili te konference. V mislih imam predvsem predsednika vlade, ker gre za tako pomembna vprašanja, da kakršnakoli notranjepolitična zaveza ne bi smela biti ovira za sodelovanje," še dodaja.

Poznavalka kot tretjo temo konference označuje dvig obrambnih izdatkov članic zveze Nato na pet odstotkov BDP in enakovrednejšo porazdelitev varnostnega bremena. Gre za tretjo, proračunsko vojno. Trumpovo zahtevo je dva dni pred konferenco na srečanju obrambnih ministrov članic Nata namreč ponovil novi ameriški obrambni minister Pete Hegseth, pravi Juvan, zato je pričakovati, da bodo Američani zahteve ponovili tudi v Münchnu.

Prav na tej točki lahko tako kot pri Ukrajini kot carinah pride do trenj med partnericami. Vprašanje je, pravi Juvan, kakšen bo odziv evropskih držav, ki so že dale jasno vedeti, da novih ciljev trošenja niso sposobne doseči in da ostajajo pri prvotnih načrtih o dvoodstotnih deležih BDP. "Med temi je tudi Slovenija," pravi. Grošelj dodaja, da je tako jasno, da se ZDA umikajo iz Evrope oziroma bo morala ta sama poskrbeti za svojo varnost.

 

Umetnost posla

Čeprav Trumpu ni uspelo izposlovati ukrajinskega miru v prvih 24 urah, kakor je sicer sprva napovedoval, si zdaj močno prizadeva, da bi bil glavni cilj zunanje politike ZDA uresničen v prvih 100 dneh. "Zdaj se jasno izoblikuje Trumpova podjetniška logika," ameriški pristop h končanju vojne, ki bo konec meseca vstopila že v četrto leto, povzema strokovnjakinja. "Gre za logiko, da ima vse svojo ceno in da je vedno treba nekaj dobiti v zameno," komentira Trumpove napovedi, da v zameno za varnostna zagotovila za Ukrajino – kakršnakoli že bodo – od Kijeva pričakuje vsaj 500 milijard mineralnega bogastva. Pri tem je povedno, da so Ukrajinci že takoj po Trumpovi volilni zmagi s to transakcijsko ponudbo navezali stik s predsednikovimi možmi, navaja New York Times. Kot kaže, se jim je njihova podjetnost obrestovala.

Včeraj je nato Reuters poročal, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da so ZDA Ukrajini že predstavile prvi osnutek mirovnega sporazuma. Evropski zavezniki pa naj bi bili vsaj neuradno z njim seznanjeni prav na konferenci. To potrjujejo tudi besede Zelenskega, ki je izrazil upanje, da bo dogovor sklenjen do konca münchenske varnostne konference. "Storil bom vse, da zagotovim, da bodo uradniki naše vlade naslednja dva dni delali za priložnost, da dokončamo sporazume v Münchnu," je po srečanju z ameriškim ministrom na sredini novinarski konferenci dejal Zelenski.

Grošelj opozarja, da je na drugi strani pogajalske mize velika neznanka, Rusija: "Rusija namreč vseskozi poudarja, da se z Zelenskim in Ukrajino nima o čem pogovarjati, saj ta samo izvaja politiko drugih, s tem kajpak misli kolektivni Zahod." Zato se je Trump odločil, da bo mir izposloval kar direktno pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu; mimo Evropske unije.

Da gre za eno najpomembnejših konferenc zadnjih let, kjer se voditelji po besedah Juvan na najvišji ravni pogovarjajo o glavnih varnostnih vprašanjih, kaže tudi prvi uradni stik med Trumpom in Putinom po letu 2022 in to le dva dneva pred konferenco. Tik pred njenim začetkom je Trump dejal, da sta mu Putin in Zelenski v ločenih telefonskih pogovorih izrazila željo po miru, zato je svojim uradnikom naročil, naj začnejo pogovore o končanju vojne. Ti naj bi med ruskim in ameriškim voditeljem stekli v Savdski Arabiji.

Na poskus solističnega reševanja ključnega varnostnega vprašanja Evrope se je ostro odzvala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije Kaja Kallas, ki je včeraj dejala, da mora EU v pogajanjih odigrati ključno vlogo. Njene besede zvenijo votlo in obupano, kajti konferenca kaže, da se dogaja ravno nasprotno, saj bo EU potisnjena v vlogo obstranca. "Trumpove izjave in dejstvo, da niti EU niti Ukrajina ne bosta za pogajalsko mizo, so gotovo zelo negativno presenečenje za EU," pravi Grošelj.

 

EU se bo tako znašla v neprijetnem položaju, ko bodo morale države članice na vztrajanje ZDA prevzeti odgovornost – in stroške – za ohranjanje miru v Ukrajini, hkrati pa pri tem ne bodo mogle uporabljati Natove infrastrukture, dodaja analitik. Bloomberg Economics je izračunal, da bi lahko zaščita Ukrajine in širitev lastne vojske v prihodnjih 10 letih največje sile na celini stala dodatnih 3,1 bilijona dolarjev. "Po eni strani je to za vse Evropejce trenutek resnice," grenko povzame Grošelj.  

Mir, začinjen z močjo. A čigavo?

Trumpa na konferenci, ki z vidika varnostnih izzivov velja za 'obrambni Davos', sicer ne bo. Zastopala ga bosta podpredsednik JD Vance in posebni odposlanec za Ukrajino in Rusijo Keith Kellogg. Čeprav je Bela hiša sporočila, da bodo Američani prav v Nemčiji evropske zaveznice za zaprtimi vrati seznanili s svojim mirovnim načrtom, uradno o mirovnem sporazumu ni znanega še nič. Je pa Bloomberg pred dnevi neuradno poročal, da bo šlo za 'mir s prikazom moči'.

Predstojnica katedre pravi, da za zdaj še ne vemo, kaj sploh lahko predsednik Trump ponudi Rusom. A oba sogovornika se strinjata z napovedjo, da je povsem upravičeno pričakovati, da Putin ne bo odstopil od svojih ozemeljskih zahtev glede Ukrajine, zlasti Krima.

 

Ne nazadnje je prav to na zadnjem srečanju zaveznicam Nata telegrafiral ameriški obrambni minister Hegseth, ob tem pa dodal, da Ukrajina članstva v Natu ne vidi kot del dogovora o tako imenovanih varnostnih jamstvih. "Da smo jasni, kot del kakršnihkoli varnostnih jamstev v Ukrajino ne bodo napoteni ameriški vojaki," je zatrdil ter obenem izključil napotitev vojakov Nata.

Juvan v zvezi s pogajanji ocenjuje, da so v boljšem položaju Rusi. To velja zaradi razmer na bojišču, ki so se v tretjem letu za branilce kvečjemu poslabševale. "V treh letih vojne si je Rusija zagotovila prevlado na bojišču," pojasnjuje Juvan. Putinove sile že nekaj mesecev oblegajo strateško pomembno mesto Pokrovsk na vzhodu Ukrajine, s čimer bi si odprli pot do vdora v regijo Dnepropetrovsk. 

Grošelj pri tem v kontekstu Trumpovih zahtev po rudninskem bogastvu v zameno za mir omenja prav omenjena območja, saj so tam bogata nahajališča mineralov. "Nazoren primer je Pokrovsk in rudniki v njegovi okolici, kjer so boji ukrajinski industriji jekla onemogočili dostop do najkakovostnejšega antracita, nujnega za delovanje ukrajinskega jeklarstva", pravi poznavalec. Če bo Rusija vztrajala pri ozemeljskih pridobitvah, bo Ukrajina izgubila svoje industrijsko srce, svari Grošelj. "Brez Dnepropetrovske regije in še treh drugih, ki tvorijo njeno industrijsko jedro, je Ukrajina v veliki meri agrarna država." Bloomberg Economics sicer ocenjuje, da bo morala Ukrajina za obnovo med vojno poškodovanih stavb in infrastrukture porabiti približno 230 milijard dolarjev.

 

Na drugi strani so Ukrajinci okrepili ofenzivo v okolici ruskega mesta Kursk, ki je od lanskega avgusta popolnoma izzvenela. Namera je, da bi pred pogajanji zavzeli čim več ruskega ozemlja, ki bi ga lahko menjali za okupirana ozemlja na Krimu. Toda Rusi so ponudbo včeraj zavrnili kot nemogočo. Ti so zasedli skoraj petino ukrajinskega ozemlja in temu se ne bodo odpovedali, razmere na terenu povzema analitičarka, zato je najverjetneje, da se bo konflikt zamrznil, se pod črto strinjata oba sogovornika.

 

Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora. S temi besedami je predsednik konference Christoph Heusgen zaključil 61. konferenco, ki jo je JD Vance začel tudi z besedami, da je v mestu nov šerif.  Kakšna bo prihodnost evropskega gospodarstva? V istem tednu je Donald Trump znova izvedel solo akcijo in po pogovoru s Putinom napovedal premirje v Ukrajini.  Po brutalnem tednu za Evropo se v Parizu sestajajo voditelji sedmih držav Evropske unije in Velike Britanije. A jasno je, da bo Evropa morala začeti plačevati svoje "varnostni dolg". Kot je za Bloomberg Adrio pojasnil ekonomist Rok Spruk, se je Evropa v varnostnem primežu znašla iz treh razlogov: prenizka vlaganja v obrambo, polarizirani obravnavi mednarodnih konfliktov in napačno prioritiziranje fiskalnih izdatkov. Ob tem države EU velikokrat niso razmišljale, da bi se administracija Donalda Trumpa lahko vrnila v Belo hišo. "V tem času so proti tej politični struji gradile sovraštvo. Mi se v marsičem, in tudi jaz osebno, s Trumpom ne strinjamo, ampak če imate predsednika ZDA, ki tako razmišlja, se morate naučiti, kako s takšno administracijo delati," je povedal Spruk. Prednost Slovenije vidi v dejstvu, da je majhna in kot takšna bi morala zadržati nepolarizirano držo pri reševanju konfliktov. Slovenija bi po mnenju Spruka morala prevzeti vlogo malega arbitra in držati neodvisnost. "V zadnjem letu od Slovenije nismo slišali niti ene konstruktivne drže pri reševanju mednarodnih konfliktov. Slovenija bi lahko bila mali, nevtralni arbiter, ki ima prijatelje povsod: v Afriki, na Bližnjem vzhodu, Izraelu, Palestini," je povedal Spruk.  V prihodnje bi zato po njegovem mnenju Slovenija morala prekiniti sovražne odnose z državami, ki jih določeni nosilci oblasti pri nas ne marajo, mirno reševati mednarodne konflikte ter vzpostaviti kulturo gradnje mostov na področju ekonomskih, investicijskih in znanstvenih odnosov. "Za malo državo je pomembno, da ima izrazito odporen, diferenciran trgovinski, investicijski in znanstveni portfelj sodelovanja, ki kakršne koli geopolitične šoke hitro blaži," je povedal Spruk in dodal, da se male države ne bi smele obnašati, kot da so velike.   Na pariškem srečanju bi zato lahko evropske države po mnenju Spruka sprejelo bolj fleksibilno razmišljanje glede varnostne situacije. Ker ZDA niso pripravljene na teritorialne koncesije, mora Evropa iskati druge kanale. Z ustvarjanjem tamponskih con bi po njegovem mnenju lahko evropske države igrale konstruktivno vlogo. Če se Rusija ne želi odpovedati osvojenim ozemljem in jo ZDA pri tem podpirajo, je lahko konsenz - tako Spruk - ustvarjanje t.i. buffer administrativne cone, ki je etnično raznolika, nad njo pa bdijo Združeni narodi, da bi bile upoštevane pravice obeh narodov. "Če se države, kot so ZDA in Rusija, požvižgajo na mednarodno pravo in kolikor vidimo, se požvižgajo, mora Evropa ponuditi ZDA sodelovanje, se zapriseči, da ne bo sprožala trgovinskih vojn in opraviti ustrezen dialog s Trumpovo administracijo. "Dialog se mora zgoditi jutri," je še dodal ob tem.

col

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar