Ukinitev USAID: Zakaj so mediji v težavah?

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o začasni 90-dnevni ustavitvi delovanja Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) in podrobni reviziji njenih programov z možnostjo njihove popolne ukinitve je, kot trdijo ameriški medijski strokovnjaki in strokovne organizacije, "spravila v kaos svetovne medije" in bi lahko imela "ogromne posledice za neodvisne novinarje po vsem svetu".

Na družbenih omrežjih se je razvnel spor zaradi financiranja vodilnih ameriških medijev, kot so Politico, New York Times in Associated Press (AP), ter "progresivnih in levičarskih medijev" po svetu, njihove vloge in možnosti preživetja brez izplačil iz ameriškega proračuna.

Po analizi strokovne revije za novinarstvo Columbia Journalism Review je USAID finančno podpiral 6.200 novinarjev, 707 medijskih hiš in 279 organizacij civilne družbe v medijskem sektorju v 30 različnih državah.

Multimilijarder Elon Musk, ki vodi novoustanovljeni Oddelek za vladno učinkovitost (DOGE) in ga je Trump angažiral za pregled, zmanjšanje in reformo celotne ameriške administracije, je na svojem družbenem omrežju X sporočil, da je "USAID plačeval medijskim organizacijam za širjenje njihove propagande".

 

 

Musk se je odzval na objavo enega vodilnih ameriških desno usmerjenih analitikov, ki razkriva, kako je USAID medijske organizacije po svetu spodbujal k  nerazkrivanju določenih vsebin na družbenih omrežjih z namenom kolektivne cenzure.

Dejstvo, da je USAID financiral ne le medije, temveč tudi številne projekte za preverjanje dejstev na družbenih omrežjih in njihove preverjevalce, je postalo osrednja tarča kritik Muska in Trumpove ekipe. Ti že leta očitajo vodilnim tradicionalnim medijem "širjenje propagande", "delovanje v interesu državne birokracije in Demokratske stranke" ter poskuse cenzuriranja resnice na družbenih omrežjih.

Pod udarom Trumpu naklonjenih analitikov in aktivistov na družbenih omrežjih se je znašel predvsem ameriški časopis in portal Politico, ki je v lasti največjega nemškega medijskega konglomerata Axel Springer.

Politico zamuja s plačami

Na družbenih omrežjih se je v preteklih dneh razširila informacija, da Politico ni pravočasno izplačal plač zaposlenim, kar so nekateri komentatorji označili kot dokaz, da ta in drugi tradicionalni mediji ne morejo preživeti brez sredstev zveznega proračuna in USAID, ki jih je Trump zdaj zamrznil.

Čeprav je vodstvo Politice zaposlenim sporočilo, da plače zamujajo "zaradi tehnične napake", je eden vodilnih konservativnih političnih komentatorjev na družbenih omrežjih zatrdil, da je do zamude prišlo zaradi čakanja na izplačila državnih subvencij. Pri tem se je skliceval na podatke s spletne strani za sledenje javnim izdatkom – USASpending.gov – ki kažejo, da je Politico prek 237 transakcij prejel 8,2 milijona dolarjev.

Vodji Politica, Goli Sheikholeslami in John Harris, sta zanikala vsakršno financiranje vlade.

"Politico ni bil nikoli prejemnik vladnih programov ali subvencij – niti centa, nikoli, v 18 letih," sta zapisala v sporočilu in poudarila, da so vladne agencije naročene na njihove profesionalne storitve, tako kot podjetja. "Vrednost novinarstva je jasna, kar dokazuje odstotek ponovnih naročil naših naročnikov."

Kot je bilo ugotovljeno, omenjeni znesek dejansko predstavlja plačane naročnine različnih zaposlenih v državnih službah in agencijah na premijski naročniški portal Politico Pro s specializiranimi analizami in poročili.

Na tiskovni konferenci v Beli hiši je tiskovna predstavnica Karoline Leavitt novinarjem povedala, da je bila obveščena o USAID-ovem financiranju medijev, vključno s Politicom, in dodala, da "subvencioniranja naročnin na Politico z denarjem ameriških davkoplačevalcev ne bo več ".

 

Bloomberg

 

"Ekipa DOGE se zdaj ukvarja s preklicem teh izplačil," je dejala Leavitt.

Tiskovna agencija Associated Press (AP) je sporočila, da je ''bila zvezna vlada dolgo naročnik AP – tako v času demokratske kot republikanske administracije".

"Plačuje naročnino za nepristransko novinarstvo AP, tako kot tisoči medijskih hiš in naročnikov po svetu," je navedel AP. "Povsem običajno je, da imajo vlade pogodbe z medijskimi organizacijami za njihove vsebine."

Ni prvič, da je Trumpova administracija povzročila razburjenje zaradi naročnin zveznih uslužbencev na medijske organizacije. V njegovem prvem mandatu je Trumpova ekipa pozvala vse zvezne agencije k prekinitvi naročnin na Washington Post in New York Times, potem ko je Bela hiša naznanila prekinitev svoje naročnine na ta časnika.

Orbanova zahvala Trumpu

To izpostavljanje predvsem Politica je mogoče razumeti kot Trumpov obračun z mediji, naklonjenimi Demokratski stranki, pa tudi kot Muskov obračun s soustanoviteljem Politica Jimom VendeHeijem, ki je eden najglasnejših zagovornikov stališča, da družbena omrežja, kot je X, niso novinarstvo in ne smejo nadomestiti tradicionalnih medijskih hiš.

"Po ugotovitvah so USAID in druge agencije ukradli milijarde dolarjev. Večina tega denarja je šla za financiranje medijev, ki ustvarjajo lažne novice, in sicer kot nadomestilo za ustvarjanje pozitivnih zgodb o Demokratski stranki," je Trump zapisal na družbenem omrežju Truth in poudaril, da je "levičarski tabloid, znan kot Politico" prejel osem milijonov dolarjev. "To bi lahko bil največji škandal doslej, morda največji v zgodovini. Demokrati se ne morejo skriti pred tem. To je preveliko in preveč umazano," je sporočil Trump.

Tudi madžarski premier Viktor Orban se je na X-u odzval na te novice in ocenil, da "svet dolguje zahvalo predsedniku Donaldu Trumpu za razkritje te zarote."

"Torej, očitno je, da je pod okriljem ameriške administracije USAID financiral skrajno levo usmerjen Politico v Bruslju in tako rekoč vse levičarske medije na Madžarskem," je zapisal Orban in spomnil, da ga je Politico imenoval za "motilca leta".

 

 

Na to se je odzval Musk, ki je dejal: "Boj proti korupciji se pospešuje."

Medtem ko kritiki Muskovih potez poudarjajo, da so njegova podjetja prejela okoli 15 milijard dolarjev od ameriških agencij in ministrstev, Musk in njemu naklonjeni strokovnjaki še naprej razkrivajo sporne primere izplačil agencije USAID. Med drugim so navedli tudi donacije britanski javni radioteleviziji BBC, ki naj bi po navedbah prejemala osem odstotkov svojega proračuna od USAID, ter nevladno organizacijo Internews, ki je prejemala približno pol milijarde dolarjev za razdelitev medijem, in sicer okoli 4.300 po vsem svetu, s čimer je, kot trdijo, "uvedla cenzuro, prikrito kot boj proti dezinformacijam".

Poleg tega je Trumpov posebni odposlanec Richard Grenell na platformi X napovedal možnost ukinitve ameriških državnih medijev, to sta Radio Svobodna Evropa in Glas Amerike.

 

 

"Ti mediji so polni skrajno levih aktivistov. Sodeloval sem s temi novinarji desetletja," je zapisal Grenell in dodal, da so ti mediji "ostanek preteklosti". "Medijev, ki jih financira vlada, ne potrebujemo."

Dotacije za selektivno poročanje

Izvršni direktor ameriške podružnice organizacije Novinarji brez meja (RSF) Clayton Weimers meni, da zamrznitev ameriškega financiranja "povzroča kaos po vsem svetu, vključno z novinarstvom" in da zamrznjeni programi "nudijo ključno podporo projektom, ki krepijo medije, transparentnost in demokracijo".

"Tragična ironija je, da bo ta ukrep ustvaril vakuum, ki bo koristil propagandistom in avtoritarnim državam," poudarja in poziva mednarodne javne in zasebne financerje, naj se posvetijo trajnosti neodvisnih medijev.

Ameriški konservativni avtorji pa so opozorili na del izjave RSF, v kateri je navedeno, da je v Ukrajini devet od desetih medijev odvisnih od financiranja USAID, nekateri pa so že napovedali začasno ustavitev dejavnosti, saj od te agencije prejmejo do 80 odstotkov proračuna.

 

V nedavno objavljeni preiskavi medijskih hiš iz več držav (Mediapart, Drop Site News, Il Fatto Quotidiano, Reporters United, nemški javni servis NDR) je navedeno, da je nevladna medijska organizacija Projekt poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP), ki jo njen soustanovitelj Drew Sullivan imenuje "največja organizacija za preiskovalno novinarstvo na svetu", pravzaprav "strukturno odvisna" od ameriške vlade.

Preiskava je pokazala, da je Sullivan v elektronskem sporočilu, poslanem novinarjem OCCRP-ja leta 2023, priznal, da je "večinoma res", da si njegova nevladna organizacija "v preteklih letih ni izmišljevala zgodb o ZDA", ker sta v njen proračun nakazovala Washington in fundacija Open Society Georgea Sorosa.

"Denarja ameriške vlade ali Sorosa nismo mogli uporabiti za ameriške zgodbe," je zapisal Sullivan, ki ni imel dobrega pojasnila na vprašanje novinarjev, zakaj OCCRP v svojih poročilih ni obravnaval potencialnih primerov dveh velikih ameriških korporacij v balkanskih državah, čeprav so bile te teme geografsko v njihovi pristojnosti in so ustrezale uredniški politiki.

Ta preiskava je med drugim pokazala, da Washington zagotavlja polovico proračuna OCCRP, ima pravico veta pri zaposlovanju urednikov in vodilnih oseb ter vpliva na to, da se preiskave osredotočajo na države, ki jih ZDA štejejo za sovražne, kot sta Rusija in Venezuela.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar