Inavguracija: Svečani dogodek, ko bo poslovna elita ustoličila Trumpa 2.0

Ko bo problematični enfant terrible ameriške politike Donald Trump danes v Washingtonu položil levico na Sveto pismo in zrecitiral natanko 35 besed, bo po zaprisegi tudi uradno postal 47. predsednik Združenih držav.

Po tednih nestrpnega čakanja, prerekanj po družbenih omrežjih, napovedih o "izsuševanju washingtonskega močvirja" ter rahljanju regulacije krpitotrga in žuganja ameriškim zaveznikom v kombinaciji z napovedmi ozemeljske ekspanzije ZDA, je namreč napočil trenutek prenosa izvršne oblasti v gospodarsko najsilnejši državi na svetu.

Ko uradniki pakirajo

Toda današnji dogodek, ki ga je nekoliko zmotil hud mraz, je mnogo več kot zgolj glorificirana procesija. "Ko sem bil v času inavguracije enega izmed predhodnih ameriških predsednikov na nekem ministrstvu," z anekdoto temelja miroljubnega prenosa predsedniške oblasti začne ekonomist in politolog Bogomil Ferfila, "me je presenetilo, da so uslužbenci v pisarnah na veliko pakirali, pa čeprav je šlo za menjavo predsednikov iz iste politične stranke," doslednost prenosa oblasti, ki je daleč od zgolj ceremonialnega, opiše poznavalec ZDA.

"Ni pomembno, ali je novi predsednik iz iste stranke ali ne, prenos oblasti je vedno absoluten," pravi.

"Novi predsednik ter njegova administracija od tega trenutka polno prevzameta vse funkcije ter začneta implementacijo lastne politične agende in realizacijo ciljev," pritrjuje Blaž Vrečko Ilc s katedre za teoretsko analitsko politologijo na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. "Ima simbolni pomen v smislu ene od osrednjih ceremonij ameriškega političnega procesa, hkrati pa praktični pomen formalnega začetka nove administracije," večdimenzionalni pomen povzema poznavalec ameriškega političnega prostora.

Prisega 47. ameriškega predsednika bo zaradi mraza sicer potekala v kongresni palači, a bo ta vseeno točno takšna, kakršen je Trump sam – grandiozna, ekstravagantna, razkošna in seveda najdražja doslej. Njegova inavguracijska komisija je po poročanju ameriških medijev zbrala rekordnih 170 milijonov dolarjev, morda celo 200 milijonov. Tehnološka giganta Google in Microsoft sta v sklad prispevala vsak po milijon dolarjev, zgled, ki so mu sledila tudi druga velika imena korporativne Amerike, kot so Amazon, Meta, OpenAI, Uber, General Motors in Ford.

"To je značilnost ameriške demokracije, kjer je denar zelo pomemben faktor in si z njim lahko kupiš tudi vidnost in vpliv," veliko zanimanje donatorjev povzema politolog in predavatelj Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede.

Za primerjavo: za inavguracijo Joeja Bidna je bilo leta 2021 zbranih 63 milijonov dolarjev, za inavguracijo Baracka Obame pa leta 2009 53 milijonov dolarjev. "Jasno je, da imajo veliki interesi pomembno mesto v ameriški politiki in noben ameriški predsednik, tudi Trump ne, ne more brez njih," realnost vrhunske ameriške politike povzema Deželan.

Manifestacija demokracije ... po Trumpovo

Namen ekstravagance je po oceni sogovornikov jasen. "Ker je ravno Trump največja grožnja ameriški demokraciji," pojasnjuje Deželan, "je to zanj priložnost, da navzven pokaže, da demokracijo utrjuje, in ne slabi, kot se mu očita." In tudi zelo nazoren; če predsednikove žene slovenskega rodu Melanie Trump na prvi inavguraciji leta 2017 v svoje kreacije ni hotel obleči nihče od priznanih modnih kreatorjev, je tokratno zanimanje bistveno večje - v igri naj bi bila Versace in Christian Dior.

Da se pri manifestacijah demokratičnega prenosa oblasti v ZDA vse vrti okoli denarja in prestiža, potrjujejo imena udeležencev. Med najbolj zvenečimi imeni so lastnik Tesle in omrežja X ter Trumpov najtesnejši svetovalec Elon Musk, Metin Mark Zuckerberg, Amazonov prvi mož Jeff Bezos ter direktor OpenAI Sam Altman.

Bodoča prva dama naj bi po navedbah domačih medijev na inavguracijo povabila sedem osebnih prijateljev. Med njimi so tudi ajdovski poslovnež Ivo Boscarol, ustanoviteljica MC Medicor Metka Zorc in njena sestra ter lastnik dolenjskega podjetja Arex Ivan Kralj s svojim sinom.

Stekanje interesov kapitala in politike

Zanimanje med bogatimi in vplivnimi je po navedbah časnika The New York Times tudi bistveno večje kot ob Trumpovi prvi inavguraciji leta 2017. Zaradi njegovega vpliva na usmeritve ameriškega gospodarstva, zlasti kar zadeva tržno deregulacijo in nižanje davkov, je vrednost Trumpovih ''političnih delnic'' silovito poskočila. Prenatrpanost seznama udeležencev kaže, da hočejo biti na dogodku videni vsi, ki v korporativni Ameriki nekaj pomenijo. Prisotnost pač prinaša možnost neposrednega dostopa do bodočega predsednika.

Vrečko Ilc meni, da udeležba ekonomske elite kaže na stekanje interesov politike in kapitala, kjer je ključen interes "odprava kakršnihkoli omejitev delovanja korporacij, tako okoljevarstvenih kot omejitev, vezanih na pravice potrošnikov, pravic delavcev, pravic, vezanih na svobodo govora in svobodo združevanja, ter pravice do zasebnosti".

Ekonomist Uroš Delević z Univerze v Greenwichu v Združenem kraljestvu meni, da neposrednih ekonomskih posledic dogodka ne bo. "Težko si je predstavljati, da se bodo trgi odzvali na inavguracijo samo po sebi," ocenjuje, saj so se "gospodarske posledice začele v trenutku, ko je postalo jasno, kdo bo novi predsednik".

 

Večerja za milijon dolarjev

A Trump ne bi bil Trump, če ne bi s seznamom udeležencev hotel tudi navzven pokazati svoj naraščajoč vpliv. "Če to inavguracijo primerjamo s prejšnjo, je bila ta z vidika udeležbe visokih gostov, zvezdnikov in udeležencev uboga, kar želi Trump tokrat prikriti," dodaten vidik pojasnjuje Deželan. Njegov kolega Vrečko Ilc Trumpovo prvo inavguracijo z vidika skromne udeležbe označuje celo za "določen fiasko".  

V gradivu za zbiranje sredstev je po navedbah Guardiana navedenih pet nivojev paketov vstopnic za svečane dogodke, ki se bodo zvrstili po zaprisegi. Ti se gibljejo vse od 50 tisoč dolarjev pa vse do milijona. Za večerjo ob svečah s Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom so morali donatorji prispevati milijon dolarjev.

''Komplicirana'' mednarodna udeležba

Poleg rekordnih zneskov je Trumpova inavguracija posebna tudi zato, ker so med povabljenci tudi tuji gostje. "Trump je povabil tudi nekatere tuje voditelje, med drugim italijansko premierko Giorgio Meloni in kitajskega predsednika Xi Jinpinga," neobičajno pozornost mednarodnim gostom izpostavlja strokovnjakinja za protokol Ksenija Benedetti.

Deželan pojasnjuje, da "mednarodna dimenzija komplicira stvari", saj gre za državnike, ki "jasno odražajo preference te administracije". Kitajski predsednik je povabilo zavrnil, medtem ko naj bi vabila prejeli še argentinski predsednik Javier Milei, nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro ter madžarski premier Viktor Orban, ki pa se dogodka ne bo udeležil.

Vrečko Ilc je prepričan, da so povabila strateška: "Povabilo izbranim evropskim voditeljem naznanja politično bližino in pomen, ki ga Trump pripisuje sodelovanju z evropsko desnico oziroma skrajno desnico," ocenjuje. Med prisotnimi bo namreč tudi Tino Chrupalla, sopredsednik skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), pa nekdanji kandidat za francoskega predsednika in razvpiti ksenofob Éric Zemmour.

A poznavalci še posebej izpostavljajo povabilo Xiju. Vrečko Ilc pravi, da to izraža "zavedanje korenitega spreminjanja globalnih razmerij, kjer je odnos ZDA-Kitajska osrednjega pomena", s čimer se strinja tudi Deželan, ki dodaja, da je Trump s povabilom izpadel "naivno", saj je Xi v svojem imenu poslal odposlanca. "To je signal tega, kaj si Xi misli o Trumpu," sklene poznavalec.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar