2024: Leto, ko je volila večina planeta

Medtem ko večina ljudi pospravlja svoja božična drevesa, odstranjuje okraske in pakuje lučke v škatle, se mnogi svetovni voditelji in vladajoče stranke soočajo z zelo podobnim ritualom – pospravljanjem svojih pisarn. Volitve so neusmiljen opomin, da nihče ne ostane večno na vrhu, in leto 2024 bo služilo kot dober dokaz.

Decembra 2023 smo pisali o tem, kaj naš planet čaka v politično razburkanem letu 2024. Jennifer Welch, glavna geoekonomska analitičarka pri Bloomberg Economics je pred letom dni napovedala, da je pred svetom "z geopolitičnega vidika morda najbolj razburkano leto v zadnji generaciji". Imela je prav.

Stopnjevali sta se vojni v Ukrajini in Gazi, katera se je razširila še v sosednji Libanon, vojna v senci med zapriseženima bližnjevzhodnima sovražnikoma Izraelom in Iranom je končno ugledala dnevno luč, v poslednjih dneh turbulentnega leta pa je nepričakovano padel represivni sirski režim dolgoletnega predsednika Bašarja al Asada.

Po svetu po zadnjem poročilu Global Peace Index divja kar 56 konfliktov, kar je največ po drugi svetovni vojni. Svet postaja čedalje bolj nasilen, jutrišnji dan pa negotov, in to prav zaradi geopolitičnih navzkrižij. 

Ognju negotovosti so olje prilili tudi nekateri volilni izidi, ki so spremenili razmerje moči v svetovnih silah. Četudi menjave vlad ne povzročijo nujno takojšnjih političnih pretresov, lahko zaradi njih države uberejo drugačno pot.

Do konca leta bo na volišča odšlo več volivcev kot v katerem koli drugem letu v zgodovini. Izjemno vpadljiv in dosleden trend iztekajočega se supervolilnega leta pa nariše jasno sliko: Volivci so zelo nezadovoljni z vladajočimi silami.

Preden analiziramo globalne volilne trende, poglejmo najprej, katere volitve so zaznamovale leto 2024.

Od političnih pretresov do 'dobrih starih obrazov'

Tajvan. Na volitvah, ki so naznanile začetek globalnega supervolilnega leta, je prepričljivo slavil favorit vladajoče Demokratske napredne stranke DPP Lai Ching-te. Lai se je v predvolilni kampanji predstavljal kot zagovornik tajvanskega demokratičnega načina življenja in bil eden redkih predstavnikov vladajočih sil, ki so se letos ohranili na oblasti.

Indonezija. Na februarskih volitvah v največji muslimanski državi na svetu je slavil nekdanji obrambni minister Prabowo Subianto. Prabowo, nekdanji poveljnik posebnih enot, ki je bil obtožen kršenja človekovih pravic, je prevzel oblast od odhajajočega predsednika Joka Widoda, enega najbolj priljubljenih voditeljev na svetu.

Depositphotos

 

Rusija. "Pod Putinom volitev v Rusiji že dolgo ni," je marčevske volitve v Ruski federaciji opisal izvrsten poznavalec razmer v tej državi Branko Soban. Na navideznih volitvah je rusko ljudstvo potrdilo dolgoletnega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je šlo za šov, saj je izid že zdavnaj odločen, so si bili v naši analizi edini sogovorniki s poglobljenim znanjem in praktičnimi izkušnjami življenja v tej kompleksni državi.

Hrvaška. Volili so tudi v naši južni sosedi Hrvaški, kjer je dolgoletni premier Andrej Plenković dobil tretji mandat na čelu hrvaške vlade. Njegova desnosredinska stranka HDZ je koalicijo oblikovala z Domovinskim gibanjem.

Indija. Na največjih volitvah iztekajočega leta je indijsko ljudstvo potrdilo vladajočo stranko premierja Narendre Modija, ki je že tretjič zapored osvojila največ sedežev, vendar v Lok Sabhi, spodnjem domu indijskega parlamenta, ni prejela večine. "Nepričakovani izid indijskih volitev je ponovno potrdil nepredvidljivo naravo indijske politike," je ob volitvah zapisal ugledni britanski možganski trust Chatham House.

Mehika. Na junijskih volitvah v severnoameriški državi je slavila Claudia Sheinbaum, klimatologinja in nekdanja vodja mestnih oblasti v Ciudadu de Mexicu. Sheinbaum je postala prva ženska predsednica Mehike in naslednica odhajajočega predsednika Manuela Lopeza Obradorja, svojega mentorja.

Ursula von der Leyen u BiH (Fena)

 

Evropske volitve. "Center se drži," je po objavi volilnih rezultatov evropskih volitev povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Njen optimističen pogled je bil presenetljiv, saj rezultati odražajo trend, ki se je nakazoval že dlje časa, napovedovale pa so ga tudi javnomnenjske raziskave – krepitev radikalne desnice. Od Francije, preko Nemčije, pa vse do Italije je radikalna desnica požela velik uspeh, saj so njene stranke osvojile skoraj četrtino vseh poslanskih sedežev.

Iran. Iransko ljudstvo naj bi se na volišča odpravilo leta 2025, vendar je maja v helikopterski nesreči nepričakovano umrl takratni predsednik države Ebrahim Raisi. Raisija je julija na predsedniškemu stolčku zamenjal reformistični poslanec Masud Pezeškian, čigar kratek mandat so pretresala regionalna stopnjevanja razmer z Izraelom, ljudski nemiri in gospodarska stagnacija.

Velika Britanija. Na julijskih volitvah na otoku so se po 14 letih vladavine konservativcev na številko 10 na Downing Streetu vrnili laburisti pod vodstvom nekdanjega odvetnika Keira Starmerja. Konservativci pod vodstvom Rishija Sunaka pa so doživeli najhujši poraz v sodobni zgodovini.

Francija. Duh parlamentarnih volitev še vedno straši politično razdrobljeno Francijo. Predsednik Emmanuel Macron je po evropskih volitvah, na katerih je slavila skrajna desnica, razpisal predčasne volitve, ki pa niso dale želenega izida. Po treh mesecih nestabilne vlade premierja Michela Barnierja je ta novembra zaradi proračunskih nesoglasij razpadla, Francija pa še zdaj krmari po neznanih vodah.

Venezuela. Na predsedniških volitvah v tej južnoameriški državi je julija dosedanji samodržec Nicolas Maduro osvojil tretji mandat. Volilno zmago je hkrati razglasila tudi opozicija, katere kandidat je po volitvah poiskal politični azil v Španiji. Uradne rezultate volitev so obsodile številne države po svetu.

Avstrija. Na parlamentarni volitvah v sosednji Avstriji se je ponovil zdaj že ustaljeni vzorec obrata volilnega telesa v eno izmed političnih skrajnosti. Največ glasov, in sicer 29,2 odstotka, so namreč prejeli skrajno desni svobodnjaki (FPÖ).

Gruzija. Vladajoča stranka Gruzijske sanje, ki zavzema prorusko stališče, je na oktobrskih volitvah zmagala, potem ko je prejela 54 odstotkov glasov in svojo kampanjo oblikovala na sporočilu: "Priključite se Zahodu in doživite usodo Ukrajine." Opozicija je rezultate zavrnila, češ, da so bile volitve ukradene, vendar je vladajoča stranka uspešno izkoristila razdrobljeno opozicijo in strah pred ponovitvijo leta 2008, ko so v evrazijsko državo vkorakali ruski vojaki.

Japonska. Volitve so potekale tudi v deželi vzhajajočega sonca, kjer je vladajoča Liberalno-demokratska stranka na predčasnih parlamentarnih volitvah izgubila večino. Šlo je za prvi takšen primer od leta 2009 in resen politični udarec za premierja Šigeruja Išibo, ki je volitve sklical le nekaj tednov po prevzemu funkcije z namenom utrditve svojega položaja.

Bloomberg

 

Združene države Amerike. Najbolj prelomne volitve leta so potekale 5. novembra, ko je osramočeni in odpisani Donald Trump osvojil osupljivo število tako elektorskih glasov, kot tudi ljudski glas, kar mu ni uspelo v letih 2016 in 2020. Na jedilniku Bele hiše bo svoje mesto vnovič našel protekcionizem, ne bo pa manjkalo carinskih groženj, političnih škandalov in manjše ameriške prisotnosti na svetovni ravni.

Romunija. Burne predsedniške volitve, ki so se novembra odvijale v Romuniji, so zaznamovali ognjevita retorika, negotovost in obtožbe po ruskem vmešavanju. V prvem krogu glasovanja je nepričakovano zmagal skrajno desni kandidat Călin Georgescu, zaradi česar so bile celotne volitve razveljavljene.

Živahno volilno leto je potekalo tudi v Afriki. Afriška celina je bila celotno leto priča volilnim obratom v prid opozicijskim silam, pri čemer so te vladajoče stranke popolnoma odrinile z oblasti ali pa močno oslabila njihov položaj. Od približno 12 splošnih volitev so štiri države (Gana, Bocvana, Mavricij in Senegal) ter odcepljena samoupravna regija Somaliland zabeležile popoln prenos oblasti. V dveh drugih državah (Južna Afrika in Namibija) pa je opozicija vknjižila presenetljivo dober rezultat, je poročala Aljazeera.

'Pokopališče sedanjih vlad'

Britanski časopis Financial Times je letošnje volilne rezultate opisal kot "pokopališče za sedanje vlade". Vsaka politična stranka, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih na zatožni klopi zagovarjala svoje rezultate, je izgubila delež glasov – nekatere katastrofalno. Poraz ameriških Demokratov je bil denimo razmeroma blag v primerjavi z britanskimi konservativci, ki so v primerjavi z letom 2019 izgubili skoraj 20 odstotkov glasov.

Čeprav so se nekatere države obrnile v desno (ZDA), druge v levo (Združeno kraljestvo), tretje pa v obe smeri hkrati (Francija), so se vse obrnile proti vladajočim, je zapisalo podjetje za strateško svetovanje Apco.

V ospredju predvsem kriza življenjskih stroškov

Zahodni volilni dnevni red so polnile predvsem tematike, povezane s krizo življenjskih stroškov, pomisleki o zelenem prehodu, migrantskimi vprašanji in vojnami. Vendar nezadovoljstvo zaradi povečanih življenjskih stroškov ni izključno zahodna težava. Supervolilno leto 2024 je namreč spodneslo parlamentarni večini indijskega premierja Modija in južnoafriške stranke Afriški narodni kongres.

"Dejstvo je, da se spremembe dogajajo tudi drugod, vendar so v državah v razvoju politični in volilni rezultati veliko bolj mešani kot na Zahodu," izpostavi politolog Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Kriza življenjskih stroškov je v zahodnih državah privedla do vse večje podpore skrajno desnih sil s kombinacijo protimigrantskih in nacionalističnih politik, pogosto neutemeljenih načrtov za porabo proračunskih sredstev in populistične retorike, ki napada svetovne elite, je pisal Reuters.

Raziskava, ki jo je izvedla javnomnenjska platforma Focaldata, kaže, da sta med razlogi za odhod na volišča letos na prvo mesto uvrstila izboljšanje gospodarstva in zmanjšanje inflacije. Sledili so mednarodni konflikti in vojne ter migracije in azilantska politika.

Pa vendar se je svetovna gospodarska slika v minulem letu razvedrila, ekonomski kazalci pa so po lanskem divjanju inflacije in energetske draginje v EU okrevali. Optimizem se na finančnih trgih odraža tudi v rahljanju zaostrene monetarne politike, ki nas je v obliki visokih obrestnih mer budno spremljal zadnjih nekaj let.

Najbolj nazorna manifestacija gospodarskih pomislekov na voliščih se je zgodila 5. novembra, ko je aktualna podpredsednica Združenih držav Kamala Harris kljub ugodni makroekonomski sliki največjega gospodarstva na svetu izgubila proti republikancu Trumpu.

Bloomberg Mercury

 

Vzpon skrajne desnice

O paradoksalnem vzponu radikalnih političnih sil ob porajajoči konjunkturi je politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič že junija za Bloomberg Adria povedal, da se "zgodovinsko gledano velike spremembe redkokdaj zgodijo na nadirju gospodarskih razmer, ampak takrat, ko se začne kazati okrevanje."

"V zadnjih 15 letih se veliki političnih pretresi v Evropi niso zgodili v času gospodarskih težav, ki pa jih je bilo precej, ampak šele potem," meni Lisjak Gabrijelčič, pri tem pa izvzame Grčijo v času dolžniške krize. 

"Že nekaj časa je jasno, da na Zahodu 'precej vre'," pove politolog Hočevar. Vzpon desničarskih sil na Zahodu Hočevar postavi v kontekst nezadovoljstva, ki je prisoten od finančne krize leta 2008. "Na drugi strani je bil poskus mobilizacije na levi, ki pa je tako v Evropi, kot tudi v ZDA, bil zadušen."

Hočevar izpostavi, da so "liberalci sami zapolnili levi pol in potem je vsa preostala sistemska kritika prihajala iz desnega pola. Ko ljudje niso imeli več resne leve alternative ali pa se je ta umestila v sistem, je ostala le še desna alternativa."

"Nedavni vzpon desnice prihaja predvsem v kontekstu popandemskega družbenega razcepa, visoke inflacije in vojn," meni politolog, ki omeni predvsem izjemno izrazito polariziranost v odnosu do vprašanja vojne v Ukrajini v Evropi. Hočevar pričakuje, da se bo vzpon desnice nadaljeval na bližajočih volitvah v Nemčiji, kjer ima skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) skoraj zagotovljeno drugo mesto.

Po drugi strani pa ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Jože P. Damijan presenečenje radikalne desnice pripisuje "neuravnoteženi zeleni energetski politiki" na ravni EU. K zgrešenim ciljem in izvedbi evropske energetske politike pa prišteva še "znižanje življenjskega standarda zaradi inflacije in rasti cen energentov", vprašanje migracij in "podpiranje nadaljevanja vojne v Ukrajini".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar