Vakum v Siriji: Je vojne res konec in kaj to pomeni za trge?

Bliskovit padec režima Bašarja al Asada, ki je skupaj s svojim očetom Hafezom Sirji s svinčeno roko vladal zadnjih petdeset let, v nemirno bližnjevzhodno regijo vnaša še več negotovosti. Hitra okrepitev in napredovanje zavezništva milic pod vodstvom skupine Hajata Tahrir al-Šam (HTS), nekdanje podružnice teroristične skupine Al Kaida, je s padcem represivne dinastije včeraj sprožilo enega največjih preobratov na Bližnjem vzhodu v zadnjih desetletjih.

Asadov padec in prebeg v Rusijo pomenita, da je s Sirijo padel osrednji člen regijskega vpliva Irana in geopolitične projekcije moči Moskve v arabskem svetu; a vodstveni vakum v Damasku obenem ustvarja potencialno nevarne razmere.

Kaj čaka Sirijo?

Medtem ko je večina zahodnega sveta pozdravila konec avtokratskega režima, je predsednik ZDA Joe Biden je dejal, da je Sirija v obdobju tveganja in negotovosti ter da je to prvič po več letih, ko Rusija, Iran in skupina Hezbolah niso mogli bistveneje vplivati na potek dogodkov.

Razmerje sil v nemirni in z nafto bogati regiji se je tako v kratkem obdobju od začetka izraelske ofenzive na Gazo pred dobrim letom dni znova temeljito spremenilo. Iran bo s padcem svojega največjega zaveznika v regiji le stežka nadaljeval s posredniško vojno proti Izraelu, hkrati pa razmere v Siriji posredno kažejo na šibkost islamističnega režima v Teheranu. Vprašanje je, kako bo dejstvo, da se iranski režim ni bil ne željan ne zmožen vmešati v sosledje usodnih dogodkov v veliki regijski zaveznici, vplivalo na njegovo legitimnost in interno stabilnost. Da avtokratu poleg tega na pomoč ni priskočila niti Rusija, pa kaže na to, da je glavna geostrateška prioriteta Moskve Ukrajina.

Financial Times je pozno popoldne poročal, da so izraelske kopenske sile po obsežnem predhodnem bombardiranju vojaških in industrijskih tarč, vdrle na sirsko ozemlje. Izraelski tanki in pehota so po poročanju FT prečkali mejo na zasedeni Golanski planoti ter zasedli demilitarizirano varovalno območje in druge strateške položaje, ki jih je po padcu režima zapustila sirska vojska.

Glavno vprašanje glede prihodnosti Sirije in regije je zato, kdo bo zapolnil nastali vakum? Kot poroča agencija Reuters, ZDA, Turčija in Združeni narodi skupino HTS uvrščajo na seznam terorističnih skupin, čeprav si ta že leta prizadeva ublažiti svojo podobo, da bi pomirila Zahod in številne frakcije v Siriji. ZDA so do prevrata za informacije o vodji HTS Abu Mohamedu al Golaniju ponujale 10 milijonov dolarjev nagrade.

"Po tej veliki zmagi se v celotni regiji piše nova zgodovina, bratje moji," je dejal al Golani, ki ima pod orožjem okoli 15 tisoč borcev. Uporniki so danes po vsej državi razglasili izredne razmere, po poročanju Bloomberga so bile zato razmere v glavnem mestu Damask po včerajšnjem rajanju in ropanju danes mirne.

Ali se je al Golani v svojih stališčih v primerjavi z zametki skupine HTS omehčal je težko reči. Toda v intervjuju za televizijsko mrežo CNN je v začetku decembra na to temo dejal: "Ne sodite po besedah, ampak po dejanjih. Realnost govori sama zase. Te opredelitve so primarno politične in hkrati napačne," je komentiral.

Bloomberg ZDA so do prevrata za informacije o vodji HTS Abu Mohamedu al Golaniju ponujale 10 milijonov dolarjev nagrade.

Nadaljevanje vojne?

Analitiki sicer ne izključujejo razvlečene državljanske vojne za prevzem oblasti v državi, saj je v njej doslej poleg HTS sodelovalo več različnih skupin, ki bi utegnile strmoglavljenje režima zaznati kot priložnost za uzurpacijo oblasti. Poleg tega bi lahko možnost liberalnejše usmeritve države na milijone beguncev, ki so že več kot desetletje razpršeni po taboriščih v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, spodbudila k vrnitvi domov.

Še včeraj je sirska vojska, lojalna režimu, na omrežju X zapisala, da nadaljuje z bojem proti upornikom. Predsednik vlade Mohamed Džalali je za Sky New Arabia dejal, da je pripravljen zagotoviti vse potrebno za miroljuben prenos oblasti. Hkrati pa poudaril, da na vprašanje o usodi sirske vojske nima odgovora. "To vprašanje je prepuščeno bratom, ki bodo prevzeli upravljanje državnih zadev, nas pa danes skrbi nadaljevanje izvajanje oblasti v korist Sircev," je dejal.

Asadov padec draži nafto in zlato

Sirija ima na severovzhodu nahajališča nafte, zato so negotove razmere razburile tudi trge z nafto. Po navedbah Reutersa, so bistvene podražitve omejili slabši obeti glede povpraševanja v prihodnjem letu, o katerih smo na straneh Bloomberg Adria pisali minuli teden.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte WTI z dobavnim rokom januarja je bilo treba danes odšteti 67,58 dolarja, kar je 57 centov več kot v petek. Severnomorska nafta tipa brent pa se je podražila za 36 centov na 71,48 dolarja.

Od začetka napetosti v Siriji narašča tudi cena zlata. Cena zatočišča investitorjev v času negotovosti se trenutno giblje pri 2.650 dolarjih za unčo, kažejo podatki Bloomberga.

Novica je bila dopolnjena s poročili o vdoru izraelske vojske na ozemlje Sirije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar