Slovenija stopnjuje pritisk na Izrael – na mizi tudi embargo na blago?

"V celoti se strinjam z izjavo predsednika irske vlade Simona Harrisa o uničujočih razmerah v Gazi in ponavljam njegov poziv k nujni reviziji Pridružitvenega sporazuma med EU-jem in Izraelom," je že avgusta v objavi na omrežju X zapisal premier Robert Golob.

Njegovemu pozivu o stopnjevanju pritiska na judovsko državo je pred dnevi na zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju vnovič sledila tudi podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala: "Visoki predstavnik Josep Borrell je dal predlog o suspenzu na mizo in jaz sem v imenu Slovenije izrazila pripravljenost za razmislek o suspenzu političnega dialoga z Izraelom."

Slovenija s stopnjevanjem političnega pritiska na Izrael že dlje časa poskuša vplivati na potek vojne na Bližnjem vzhodu, toda pri prevzemanju vidnejše mednarodne vloge in posledičnem zmanjševanju intenzivnosti nasilja doslej ni bila uspešna. Kot kažejo dogodki z nedavnega zasedanja zunanjih ministrov, pa skupaj z vodstvom EU razmišlja tudi o izrabi ekonomskih vzvodov. Poziv k zamrznitvi dialoga se namreč nanaša na Pridružitveni sporazum med EU in Izraelom, ki že od leta 2000 opredeljuje politične in pa tudi trgovinske odnose med državama.

Kakšne bi torej utegnile biti posledice zamrznitve oziroma prekinitve izvajanja sporazuma na trgovinske in ekonomske odnose med Slovenijo in Izraelom?

Požgan: Možni negativni učinki

Po oceni strokovnjaka za mednarodne odnose z ljubljanske fakultete za družbene vede Jureta Požgana bi predlog v primeru sprejetja "lahko imel tudi konkretne ekonomske učinke, saj je del širšega sporazuma o trgovini". S sedeža evropske komisije so nam pojasnili, da je Izrael 25. največji trgovinski partner EU, ki je leta 2022 predstavljal "0,8 odstotka celotne blagovne menjave EU".

Država je med glavnimi trgovinskimi partnerji EU na sredozemskem območju, EU pa je največja trgovinska partnerica Izraela. "Leta 2022 je EU predstavljala 28,8 odstotka izraelske blagovne menjave," so zapisali. Skupna blagovna menjava med EU in Izraelom je leta 2022 znašala 46,8 milijarde evrov, je navedeno na spletni strani Pridružitvenega sporazuma.

 

Če je z vidika gospodarstva potencialni vzvod pritiska s strani EU neprimerno večji, pa njegovo izvajanje hromi tradicionalna neenotnost članic. Na omenjenem zasedanju v Bruslju do soglasja o prekinitvi političnega dialoga med članicami namreč ni prišlo, kar je po oceni Požgana odraz tega "da je EU še vedno zelo razdeljena glede dogajanja na Bližnjem vzhodu". Dodaja, da je treba tovrstne poizve razumeti, kot obliko pritiska na Izrael, da zaustavi izvajanje nasilja in posledične umiritve razmer v regiji.

Pa vendar strokovnjak izraža skepso o tem, ali bi bil izkupiček Slovenije in EU tudi ob uporabi tovrstnih vzvodov za prekinitev nasilja kaj konkretnejši. "Potrditev predloga in dejanska zamrznitev bi bila z vidika učinka najverjetneje zanemarljiva in ne bi  bistveno prispevala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu," je realističen poznavalec.

Embargo na izdelke iz zasedenih ozemelj

A podpredsednica vlade Fajon se je v stopnjevanju pritiska na Izrael ne nazadnje zavzela tudi za embargo na uvoz označenih izraelskih izdelkov z zasedenih palestinskih ozemelj.

Po navedbah direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES Ljubljana Zijada Bećirovića je za izdelke iz zasedenih ozemelj že doslej veljalo, da mora biti "po Sodbi Evropskega sodišča (ECJ), obvezno jasno označen izvor živil iz izraelskih mednarodnopravno nezakonitih naselbin", s čimer bi bilo izvajanje takšnega ukrepa razmeroma enostavno.

A posledice bi utegnile biti nepredvidljive, saj imata "Slovenija in Izrael veliko neizkoriščenih priložnosti za poslovno sodelovanje." Pri čemer je izpostavil področja "visokih in naprednih tehnologij, umetne inteligence, obnovljive energije in kibernetske varnosti".

Bi to lahko sprožilo povračilne ukrepe Tel Aviva na področju trgovine? Ne nazadnje je judovska država 32. trgovinska partnerica naše države, njuna medsebojna blagovna trgovina pa na letni ravni znaša 279 milijonov evrov, pri čemer je naša država v Izrael lani izvozila za 276 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 203 milijone.

Po podatkih iz Banke Slovenije pri nas deluje 34 podjetij z izraelskim (ali mešanim) kapitalom v skupni vrednosti 28,7 milijona evrov. Z vidika neposrednih investicij se Izrael uvršča na 35. mesto po vrednosti tujega kapitala investiranega v Slovenijo. Na vprašanje o tem, ali so trenutno v teku kakšne večje investicije izraelskih podjetij pri nas, so nam na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pojasnili da "ne".

Požgan sicer poudarja, da je povračilni odgovor prekinitve trgovine s strani Tel Aviva malo verjeten, saj bi se Izrael v tem primeru soočil z večjimi negativnimi posledicami kot pa koristmi. "Ocenjujem, da do tako drastičnega (in hkrati neproporcionalnega) ukrepa, kot je prekinitev trgovinskih odnosov med Slovenijo in Izraelom, ne bo prišlo, saj Izrael trenutno ni v poziciji, ko bi politična teža takega ukrepa prevladala nad ekonomskimi stroški," razmišlja.

Netanjahu kot Putin?

Vseeno strokovnjak med bolj verjetne posledice navskrižij uvršča zaostritve na političnem in diplomatskem parketu, saj "odnosi med državama zaradi slovenskega delovanja v Varnostnem Svetu OZN že tako niso na zavidljivi ravni". Nadalje dodaja, da so pozivi k zamrznitvi dialoga v okviru Pridružitvenega sporazuma "eden izmed diplomatskih instrumentov oziroma negativnih sankcij, ki jih ima EU na voljo, da poskuša vplivati na spremembe pri delovanju tretjih držav, kot je Izrael."

A pri tem opozarja, da bi se za želeni učinek pritiskom EU morale pridružiti še druge mednarodne organizacije, kot je denimo Mednarodno kazensko sodišče ICC. To je pred dnevi izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa.

"To je primer izvajanja dodatnega političnega pritiska na Izrael," razlaga, a meni, da odločitev sodišča "najverjetneje ne bo privedla do aretacije članov izraelske vlade (podobno kot to velja v primeru Putina), bo pa omejila manevrski prostor, ki ga ima Izrael v mednarodni skupnosti". Več kot bo takšnih sporočil mednarodne skupnosti Izraelu, večja je verjetnost, da se spremeni tok dogajanj v regiji, dodaja poznavalec.

Vendar sloge o tem, kako ukrepati, ni niti na ravni EU. Madžarski premier Viktor Orban je namreč izraelskega premierja takoj po izdaji naloga za aretacijo povabil na obisk in sporočil, da Madžarska ne bo spoštovala naloga ICC-ja za njegovo prijetje.

Slovenija obsoja nasilje, a kupuje izraelsko orožje?  

V pojasnilu o izdaji naloga Meddržavnega sodišča ICJ so nam na ministrstvu pojasnili, da država "dosledno podpira spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic" in poziva k spoštovanju svetovalnega mnenja ICJ, ki je izraelsko okupacijo palestinskih ozemelj označila za nezakonito. V skladu s tem je Slovenija glasovala za resolucijo Generalne skupščine OZN, ki Izrael poziva k umiku iz okupiranih ozemelj. "V sodelovanju z drugimi podobno mislečimi članicami EU Slovenija preučuje vse možnosti, ki bi lahko prispevale k implementaciji mnenja ICJ," so pojasnili.

Ministrica Fajon je že februarja letos preučitev omenjenega sporazuma, ki ureja trgovinske odnose, vezala na (ne)spoštovanje človekovih pravic.

Toda minuli konec tedna so se v časopisu Delo pojavile navedbe, da vlada ostri retoriki in kategorični obsodbi Izraelske agresije navkljub, z državo sklepa orožarske posle. Izrael je deveti največji izvoznik orožja na svetu, medtem ko podatki SIPRI kažejo, da je vrednost izraelske trgovine z orožjem lani narasla na 13 milijard dolarjev.

K temu je svoje dodala tudi Slovenska vojska, ki je po podatkih Načrta razvojnih programov od Izraela v zadnjih letih kupila za 57,5 milijona evrov orožja in streliva, v obdobju 2024–2026 pa načrtuje nakupe v vrednosti 31,5 milijona evrov. Z ministrstva za obrambo so v zvezi s tem pojasnili, da država od začetka vojne v Gazi od Izraela ni kupila orožja, streliva ali druge vojaške opreme, in dodalo, da vlada prav tako ni izdala nobenega dovoljenja za izvoz takšnega blaga v Izrael.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar