Kaj vemo o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom

ZDA in Iran sta se dogovorila o dvotedenski prekinitvi ognja, s čimer sta preprečila zaostritev konflikta, s katero je grozil ameriški predsednik Donald Trump, in ki je že terjala na tisoče življenj ter sprožila globalno energetsko krizo.

Premirje obema stranema daje čas za poskus doseganja dogovora, ki bi konflikt dokončno končal. Trump trdi, da so "skoraj vse pretekle točke nesoglasij" med ZDA in Iranom že odpravljene. Državi je Pakistan, ključni posrednik pri dogovoru, povabil, naj 10. aprila v Islamabad pošljeta delegaciji na neposredna pogajanja.

Napoved prekinitve sovražnosti je bila pozitivno sprejeta na surovinskih in finančnih trgih, kjer vlagatelji spremljajo, ali bo Iran dejansko za dva tedna omogočil ponovno plovbo skozi Hormuško ožino. Večtedenske motnje izvoza skozi to ključno trgovsko ozko grlo so zvišale cene energije in drugih dobrin ter povečale tveganje za inflacijo in upočasnitev gospodarske rasti po svetu.

Kaj so se dogovorili?

Celotni pogoji prekinitve ognja niso razkrili. Pakistan je sporočil, da začne veljati takoj. Trump pa je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bodo ZDA za dva tedna ustavile napade na Iran, pod pogojem "popolnega, takojšnjega in varnega odprtja" Hormuške ožine. Promet skozi to ključno pomorsko pot — po kateri poteka približno petina svetovne dobave nafte in utekočinjenega zemeljskega plina — je od ameriško-izraelskih napadov konec februarja skoraj povsem zastal.

Iran je po začetku vojne praktično zaprl ožino za vse razen odobrenih plovil. Iranski zunanji minister Abbas Araghči je 8. aprila dejal, da bo za dva tedna omogočen varen prehod skozi ožino, v koordinaciji z iransko vojsko in "ob upoštevanju tehničnih omejitev". Iran pripravlja tudi formalizacijo sistema pristojbin za prehode skozi ožino. Dodal je, da bodo iranske oborožene sile prenehale z obrambnimi operacijami, če se napadi na državo ustavijo.

Trump je preklic ognja napovedal približno 90 minut pred iztekom roka, ki ga je dal Iranu za odprtje ožine — sicer bi sledilo obsežno bombardiranje civilne infrastrukture, ki bi lahko pomenilo vojni zločin. Umik predstavlja še en primer predsednikovega odstopa od najostrejših groženj, vzorca, ki ga analitiki označujejo kot TACO (angl. Trump Always Chickens Out).

 

Ali je premirje sprejel tudi Izrael?

Izrael se je prav tako strinjal z dvotedensko prekinitvijo napadov na Iran. Vendar pa je izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrnil navedbe pakistanskega premierja Shehbaza Sharifa, da dogovor vključuje tudi Libanon, kjer Izrael vodi vzporedni konflikt proti šiitski milici Hezbolah, ki jo podpira Iran.

Izraelska vojska je 8. aprila izvedla svojo največjo operacijo proti Hezbolahu od začetka vojne z Iranom. Načelnik generalštaba Eyal Zamir je dejal, da bodo napadi na Hezbolah nadaljevani "odločno" in ob vsaki priložnosti.

Ali bo premirje ponovno odprlo Hormuško ožino?

Cena nafte brent, globalno merilo, je po napovedi premirja padla pod 100 dolarjev za sod, saj se pričakuje, da bi tankerji vsaj začasno lahko ponovno pluli skozi ožino.

A ostaja vprašanje, ali bodo ladjarji ocenili, da je prehod dovolj varen. Večina bo želela več jasnosti glede pogojev premirja in dejanskega izvajanja tranzita. V središču pozornosti sta trenutno dve ladji, ki poskušata prvič zapustiti Perzijski zaliv po napovedi premirja.

Čeprav je Trump dejal, da bodo ZDA pomagale pri obnovi prometa in "ostale prisotne", da zagotovijo nemoten potek, ni jasno, kako naj bi to konkretno potekalo. Tudi v najboljšem primeru bo potrebnega nekaj časa, da se promet normalizira. Na obeh straneh ožine se je namreč nakopičilo več kot 800 ladij.

"Globalnih ladijskih tokov ne moreš ponovno vzpostaviti v 24 urah," je dejala Jennifer Parker z Univerze v Zahodni Avstraliji. "Lastniki tankerjev, zavarovalnice in posadke morajo verjeti, da se je tveganje dejansko zmanjšalo — ne le začasno ustavilo."

Kaj ovira trajnejši dogovor?

Najprej ostaja vprašanje, ali bo premirje sploh zdržalo. Nekatere zalivske države in Izrael so že poročale o raketnih in dronskih napadih Irana takoj po Trumpovi napovedi. Kljub temu se napetosti pogosto postopoma umirijo po sklenitvi premirja.

Iran je medtem decentraliziral poveljniško strukturo svoje vojske, kar pomeni, da lahko ukazi o prekinitvi napadov potrebujejo čas, da dosežejo vse enote.

Obe strani premirje predstavljata kot zmago, vendar bo trajni mir odvisen od nadaljnjih pogajanj. Pred vojno sta državi že razpravljali o iranskem jedrskem programu. Čeprav se je Iran strinjal s pogajanji v Islamabadu, je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt opozorila, da "nič še ni dokončno".

Trump je iranski predlog v desetih točkah označil kot "uporabno osnovo za pogajanja", vendar med državama ostajajo pomembna razhajanja. Iran ne kaže pripravljenosti sprejeti obsežnih ameriških zahtev, ki bi pomenile razgradnjo režima ali opustitev jedrskega programa in balističnega orožja. Prav tako vztraja pri pravici do bogatenja urana, nadzoru nad Hormuško ožino, odpravi sankcij, odškodninah za vojno škodo in umiku ameriških sil iz regije.

Trump bi lahko zaradi političnih in gospodarskih pritiskov omilil svoje zahteve. Konflikt je namreč dvignil cene goriva v ZDA nad štiri dolarje za galono prvič po letu 2022, kar dodatno obremenjuje potrošnike pred letošnjimi vmesnimi volitvami.