Nasina posadka se po rekordnem poletu okoli Lune vrača na Zemljo

Štiričlanska Nasina posadka misije Artemis je obkrožila Luno in se vrača proti Zemlji, pri čemer je podrla rekorde v oddaljenosti človeških vesoljskih poletov ter se površju Lune približala bolj kot kadarkoli v zadnjih več kot 50 letih.

"Vsi vaši kontrolorji poleta in vodja poleta so obrnili svoje oznake Artemis II. Na poti ste nazaj proti Zemlji in pripravljeni smo, da vas pripeljemo domov," je astronavtom povedala Jenni Gibbons, astronavtka Kanadske vesoljske agencije in rezervna članica posadke Artemis II, ko so se po pričakovani prekinitvi komunikacije za Luno znova oglasili.

Ob največjem približanju Luni se je kapsula Orion, ki jo je izdelal Lockheed Martin, približala na približno 6.550 kilometrov od lunine površine, kažejo izračuni Nase. Z vidika posadke bi bila Luna videti približno velika kot košarkarska žoga v iztegnjeni roki.

Le nekaj minut pozneje je plovilo doseglo tudi največjo oddaljenost od Zemlje, približno 406.800 kilometrov, je na omrežju X zapisal administrator Nase Jared Isaacman.

Prelet Lune je predstavljal vrhunec misije Artemis II

Astronavti so že prej podrli rekord v oddaljenosti človeškega vesoljskega poleta. Malo pred 14. uro po newyorškem času v ponedeljek so presegli razdaljo, ki jo je leta 1970 dosegla posadka misije Apollo 13, in sicer 400.170 kilometrov od Zemlje, je sporočila Nasa.

Beta/NASA

 

"Naše potovanje se bo nadaljevalo še globlje v vesolje, preden nas bo Mati Zemlja potegnila nazaj k vsemu, kar nam je drago," je ob doseženem rekordu dejal kanadski astronavt Jeremy Hansen. "Predvsem pa želimo s tem trenutkom izzvati to in prihodnje generacije, da ta rekord ne bo dolgo obstal."

Hansen je nato predlagal poimenovanje dveh kraterjev na Luninem površju. Prvi naj bi se imenoval Integrity, po vzdevku kapsule, drugi pa Carroll, po pokojni ženi poveljnika misije Reida Wisemana. Wiseman in člani posadke so ob tem predlogu postali ganjeni in se objeli.

Najbližji prelet Lune je predstavljal vrhunec misije Artemis II, ki se je začela v sredo, 1. aprila, in v vesolje ponesla astronavte Reida Wisemana, Victorja Gloverja, Christino Koch in Jeremyja Hansena.

Beta/NASA

 

Med preletom je posadka vstopila v pričakovano območje prekinitve komunikacije, ko je plovilo zašlo za Luno in izgubilo neposredno povezavo z Zemljo. Podobne prekinitve so se pojavljale tudi med misijo Artemis I brez posadke ter pri misijah Apollo.

"To je ganljiv trenutek, saj je to prvič v več kot 50 letih, da so ljudje popolnoma nedosegljivi komurkoli na Zemlji," je povedala Leah Cheshier Mustachio iz Nasinega centra Johnson. "Ne glede na to, kako oddaljeni smo, običajno lahko dosežemo kogarkoli na Zemlji. Ko pa posadka leti za Luno, stik preprosto ni mogoč."

Po končanem preletu se je posadka pogovarjala s predsednikom Donaldom Trumpom, ki jih je povabil na obisk v Belo hišo. "Danes ste pisali zgodovino in naredili Ameriko izjemno ponosno," jim je dejal Trump.

Astronavti so imeli tudi redko priložnost opazovati sončni mrk iz kapsule Orion. Z njihove perspektive je Luna prekrila Sonce, kar jim je omogočilo opazovanje in fotografiranje Sončeve zunanje atmosfere – korone. Videli in fotografirali so tudi več planetov, med drugim Venero, Mars, Saturn in seveda Zemljo.

Beta/NASA

 

"Ne glede na to, kako dolgo gledamo, naši možgani tega prizora ne morejo dojeti. Je popolnoma osupljiv, skoraj nadrealen," je o mrku dejal Wiseman. "Ni besed – morali bomo izumiti nove, da opišemo, kar vidimo skozi okno."

Generalka za prihodnje pristanke

Misija služi kot kompleksna generalka za preizkus plovil, ki naj bi v prihodnjih letih omogočila pristanek ljudi na Luninem površju.

Pred najbližjim približanjem so člani posadke posneli številne slike ključnih območij na Lunini površini ter podrobno opisovali barve in osvetlitev, ki so jih opazovali. Nasa računa, da bodo astronavti s svojimi očmi – "najboljšimi kamerami v vesolju", kot je dejal vodja poleta Judd Frieling – opazili tudi dele oddaljene strani Lune, ki jih človek še ni videl.

"Izkazalo se je, da približno 60 odstotkov oddaljene strani Lune še nikoli ni bilo videne s človeškimi očmi zaradi svetlobnih razmer," je pred izstrelitvijo dejal Wiseman.

V dneh po izstrelitvi so znanstveniki Nase dokončno določili znanstvene cilje in seznam območij, ki naj bi jih posadka podrobno opazovala med preletom. S primerjavo posnetkov iz različnih kotov in ob različnih svetlobnih pogojih želijo bolje razumeti razvoj Lunine površine skozi čas.

 

"Človeško oko, še posebej v povezavi z dobro izurjenimi možgani, kot jih imajo ti štirje ljudje, lahko v delčku sekunde zazna subtilne barvne razlike, ki imajo znanstveni pomen," je dejala Kelsey Young, vodja znanstvenih operacij programa Artemis.

Misija Artemis II je prinesla še več mejnikov. Victor Glover je postal prvi temnopolti astronavt, ki je poletel proti Luni, Christina Koch pa prva ženska. Jeremy Hansen je postal prvi Kanadčan na poti proti Luni.

"Vsem vam tam spodaj na Zemlji in okoli nje – radi vas imamo z Lune," je tik pred izgubo komunikacije sporočil Glover.