Evropski trg tovornih vozil v krču. Zakaj tone?

Evropski trg gospodarskih vozil prestaja zahtevno leto. Registracije so se na medletni ravni vidno znižale. Gospodarska vozila, ki veljajo za lakmusov papir stanja v gospodarstvu, se prodajajo slabo. Registracije kombijev so po devetih mesecih upadle za 8,2 odstotka na 1,074 milijona. V istem obdobju lani jih je bilo registriranih 1,17 milijona, kažejo podatki Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

Nič boljše ni stanje na trgu tovornih vozil. Registracije novih tovornjakov so upadla za desetino (9,8 odstotka) na 225.483. Povpraševanj po težkih tovornih vozilih je upadlo za devet odstotkov, po srednje težkih tovornjakih pa za 13,5 odstotka. Krčenje so zabeležili na vseh najpomembnejših trgih. Na nemškem je bil upad 17,9-odstoten, v Franciji pa 13,4-odstoten. V zelenem so se le registracije novih avtobusov, ki so se po devetih mescih medletno povečale za 3,6 odstotka na 28.417.

Tudi slovenski trg v krču

Slovenija ni nobena izjema. Registracije novih gospodarskih vozil so se vidno skrčile. Poletna analiza slovenskega trga lahkih gospodarskih vozil je pokazala, da je stanje na trgu skrb vzbujajoče. Registracije lahkih gospodarskih vozil so v prvem polletju upadle za 23,4 odstotka, še bolj od povprečja Evropske unije (EU), kjer je bil upad 13,2-odstoten. Po polletju so bile številke najnižje po letu 2013, ko je trg ustavila velika finančna kriza. Registracije so celo nižje od pandemičnega leta 2020, ko je gospodarstvo velik del prvega polletja stalo.

Podatki ACEA kažejo, da so registracije kombijem po devetih mesecih v Sloveniji upadle za 18,4 odstotka. Pri srednje težkih tovornjakih je bil upad 13,5-odstoten. Registracije težkih tovornih vozil so po devetih mesecih upadle za 16,7 odstotka. Skupno so registracije novih tovornih vozil upadel za 16,5 odstotka, kažejo podatki. Svetla izjema so avtobusi, kjer so se letos registracije letos več kot podvojile (zrasle za 129 odstotkov).

Zakaj se gospodarska vozila slabo prodajajo?

Razlogi za slabo prodajo so negotovost na trgu, visoka inflacija, zadržanost podjetij pri investicijah ter preoblikovanje poslovnih modelov – predvsem prehod od lastništva k modelom najema, so nam pojasnili z distributerja znamke Renault GA Adriatic. Pomembno vlogo igrajo tudi visoki stroški financiranja. Omenili so tudi strožje evropske emisijske direktive, ki vplivajo na nakupne odločitve.

Številna podjetja odlašajo z nakupi in čakajo na jasnejše smernice ter spodbudnejše ukrepe. Na drugi strani proizvajalce omejujejo predpisi, ki postopoma zmanjšujejo ponudbo dizelskih vozil, ki ostaja najbolj iskana izbira v tem segmentu.

Podatki kažejo, da dizel ostajaj nesporen kralj segmenta. Med kombiji se je delež dizelskega pogona sicer zmanjšal na 81,7 odstotka. Registracije dizelskih kombijev so upadle za 11,4 odstotka, med tem kose je delež bencinskega pogona povečal za 29,8 odstotka in dosegel 4,7-odsotni tržni delež. Dobro desetino trga predstavlja električni pogon.

Pri tovornjakih je prevlada dizelskega pogona še večja pri 93,5 odstotka. Registracije dizelskega pogona so sicer upadle za 11,5 odstotka. Električni pogon je dosegel 3,8-odsotni delež. Električni delež je najvišji pri avtobusih. Dosegel je 22,7 odstotka, med tem ko dizel predstavlja 64,2 odstotka prodaje. V istem obdobju lani je bil delež 66,6-odsoten.