Nižje cene plina žarek upanja za Evropo

Vročica na evropskem trgu zemeljskega plina se je v zadnjem tednu sprostila. Cene so precej upadle, stopnje zapolnjenosti plinohramov so visoke. V povprečju so plinohrami v Evropi 84-odstotno napolnjeni. V primeru blage zime bi lahko Evropa preživela brez večjih prekinitev dobave, piše Bloomberg. "Za to zimo smo v redu," je za Bloomberg dejal Christyan Malek, vodja raziskav nafte in plina v regiji EMEA pri JP Morgan Chase. "Težava ni v tej zimi, temveč v naslednji, ko začnemo razpravljati: Kako dejansko strukturno popraviti dolgoročno vprašanje oskrbe z energijo?"

Evropski trgi električne energije in plina so avgusta dosegli rekordne vrednosti, kar je oslabilo obete za evropsko rast. Po podatkih S&P Global je avgusta proizvodnja v evrskem območju v 19 državah upadla v primerjavi s prejšnjim mesecem – kar je povečalo tveganje za recesijo. Potrošniki se soočajo z naraščajočimi stroški energije ter podražitvami vse širšega nabora blaga in storitev.

Naraščajoče stopnje zapolnjenosti plinohramov so dober znak. Po podatkih Gas Infrastructure Europe so zaloge nad petletnim povprečjem. V Evropi prav tako dodajajo zmogljivosti za sprejem utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) od drugod. Pretekli teden so na Nizozemskem odprli najnovejši LNG-terminal. Tudi če Rusija povsem ustavi dobavo plina, stopnja v plinohramih to zimo verjetno ne bo upadla pod 30 odstotkov, ocenjujejo pri JP Morgan. S tem bo imela Evropa rezervo za izjemno hladno obdobje.

Cene plina bodo upadle

S pomočjo ruskega plina so države letos povečale zaloge. Vendar če bodo tokovi ostali omejeni, bo večja težava prihodnje leto oziroma zima. Trgovci že ocenjujejo tveganje za prihodnjo kurilno sezono. Povprečne cene plina na nizozemski borzi naj bi se to zimo znižale na 94 evrov za megavatno uro, kar je 55 odstotkov pod trenutno ravnjo, nato pa se bodo vrnile na 235 evrov za megavatno uro, kažejo podatki Goldman Sachsa.

Kaj predlaga Evropska komisija

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj Evropski parlament pozvala k radikalnim korakom za zajezitev energetske krize. Povedala je, da je treba kljub delovanju evropskega sistema skupnih skladišč plina stremeti k zmanjšanju porabe. "Skladišča so polna v višini 84 odstotkov, presegamo cilj. A žal to ne bo dovolj. Z zmanjšanjem porabe v urah, ko je ta največja, bodo zaloge trajale dlje, znižale pa se bodo tudi cene."

Komisija predlaga obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času največje porabe. Gre za najmanj deset odstotkov ur v mesecu, ko je pričakovati najvišje cene elektrike. Uredba obenem vsebuje tudi zmanjšanje splošne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo med 1. novembrom in 31. marcem v zadnjih petih letih.

V EU je ruski plin lani predstavljal 40 odstotkov uvoženega plina, danes pa se je po njenih besedah ta delež zmanjšal na devet odstotkov. Evropa se je od Rusije preusmerila k zanesljivim dobaviteljem: ZDA, Norveški, Alžiriji in drugim državam.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar