Kako naj se mladi izmuznejo grožnjam demografske bombe

Na mladih svet stoji. Tako pravijo. A mladih je vse manj. V začetku leta je bilo v Sloveniji mladih, to je starih med 15 in 29 let – 308.000 prebivalcev, 445.000 prebivalcev pa starih najmanj 65 let, kažejo podatki Statističnega urada. Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 odstotkov, število drugih pa povečalo za 29 odstotkov. Starejša generacija je v omenjenem obdobju dosegla in izrazito presegla mlajšo. V letu 2012 je bilo mladih približno 20.000 več kot starejših, desetletje pozneje pa je bilo mladih 136.000 manj kot starejših, poročajo s Sursa.

Kakšen bo svet z vse manj mladimi? O demografskih izzivih Slovenije, o višinah pokojnin, kakšno bo zdravstvo v prihodnosti, kakšne bodo pokojnine čez 30 let, kdaj bi se morali upokojevati, da bi bila pokojninska blagajna vzdržna, in kaj naj v luči demografskih izzivov storijo mladi, smo povprašali Jožeta Sambta, ekonomista in demografa na Ekonomski fakulteti.

Brez priseljevanja bi bilo še huje

Kako resna je situacija za javne finance in za prebivalstvo? Koliko prebivalcev bo v Sloveniji leta 2050? ''Po projekcijah se bo število prebivalcev Slovenije v prihodnjih treh desetletjih ohranjalo nad dvema milijonoma. Do leta 2050 naj bi nas bilo 2,044 milijona, kar je za dobrih 60 tisoč manj kot v letu 2022, ko znaša število 2,107 milijona. Kljub nizki rodnosti se torej število prebivalcev še ne bo bistveno znižalo, saj se nam življenje hitro podaljšuje, predvsem pa se predpostavlja, da se bo v Slovenijo letno priseljevalo 4 do 5 tisoč oseb več kot pa se jih bo odseljevalo – to predpostavko je Eurostat oblikoval na osnovi letnega povprečja za obdobje samostojne Slovenije. Brez pozitivnih neto migracij pa bi se število znižalo na 1,833 milijona,'' povzema Sambt Eurostatove najnovejše projekcije prebivalstva.

Dodaja, da se bo ob tem v vsakem primeru močno spremenila starostna struktura prebivalstva, ker se bo močno povečal delež starih 65 let in več ter zmanjšal delež oseb v delovni starosti 20-64 let. ''V ozadju pritiska na pokojninsko blagajno so predvsem močne demografske spremembe. Leta 2022 je na 100 prebivalcev v delovni starosti (20-64 let) prišlo 36 prebivalcev, starih 65 in več let, v letu 2050 pa naj bi jih po Eurostatovih projekcijah že 60. Če ne bi bili deležnih pozitivnih neto migracij v Slovenijo pa bi znašala ta vrednost v letu 2050 kar 70. To bo imelo resen pritisk na javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe ter na ekonomsko vzdržnost nasploh.''

Treba se bo odločiti, koliko bomo namenili za zdravstvo in katere storitve bodo javno financirane

Spreminjanje demografske slike družbe se lahko čuti povsod. Bomo morali v prihodnosti, navkljub plačevanju vseh prispevkov, vse zdravstvene storitve iskati samoplačniško? ''Zdravstvo bo deležno demografskega pritiska, saj začnejo v višjih starostnih razredih stroški na prebivalca hitro naraščati. Nekoliko se ta pritisk ublaži, če se nam s podaljševanjem življenja tudi zdravstvene težave začnejo pozneje. Pogosto se predpostavlja, da se izdatki odložijo v višjo starost za polovico podaljšanja življenjskega pričakovanja.''

Opozarja, da so pri zdravstvu še bolj pomembni nedemografski dejavniki. ''Med drugim elastičnost povpraševanja po zdravstvenih storitvah, ki je večja od 1 in ponudba zdravil, ki so lahko izjemno draga, kot je to primer bioloških zdravil. Kot družba se bomo morali odločiti, koliko bomo namenili za zdravstveno blagajno in katere storitve bodo javno financirane brez čakalnih vrst. Čakalne vrste namreč pomenijo bodisi, da jih uporabnik mora financirati samoplačniško, bodisi da nastaja ekonomska škoda ko je npr. med čakanjem na operacijo oseba dolgo časa na bolniški, ko torej ne dela in hkrati koristi bolniško nadomestilo.''

Upokojujemo se prezgodaj

Pri kateri starosti se bodo ljudje upokojevali čez 30 let? Kdaj bomo študentske domove preurejali v domove za ostarele? ''Pogosto razmišljanje in OECD-jeva smernica je, da naj bi se starost ob upokojitvi poviševala približno v skladu z življenjskim pričakovanjem v starosti ob upokojitvi. Problem pa je, da se trenutno umikamo iz zaposlitve zelo zgodaj, če se primerjamo z drugimi državami in bi morali hkrati nadoknaditi tudi še to trenutno zaostajanje. Glede študentskih domov oz. števila študentov najnižje vrednosti dosegamo ravno sedaj, saj študirajo najmanj številčne generacije, rojene okrog leta 2003, ko je bila rodnost najnižja. Zato zmanjševanja potreb po študentskih domovih ne pričakujem. Bodo pa potrebni dodatni domovi za starejše.''

Kdaj bi se morali upokojiti, da bi bila pokojninska blagajna vzdržna?

''V mednarodnem projektu smo pred časom ugotovili, da na Švedskem delajo okrog sedem let dlje kot v Sloveniji, čeprav živijo samo okrog eno leto dlje kot v Sloveniji. Izračunali smo, da bi s približanjem Švedskemu zgledu večino pritiskov na pokojninsko blagajno v prihodnje izničili,'' pojasnjuje Sambt.

Bodo upokojenci čez 30 let lahko normalno živeli s povprečno pokojnino?

''Evropska komisija predpostavlja, da bo povprečna rast produktivnosti v prihodnjih 30 letih v povprečju 2,3 odstotkov na leto. Ob predpostavki, da plače realno naraščajo s produktivnostjo, bi čez 30 let torej bile plače za 72 odstotkov višje kot sedaj. Ob obstoječem pokojninskem sistemu bi bile za približno toliko višje tudi pokojnine. Upokojenci bodo tako čez 30 let s svojimi pokojninami lahko kupili več izdelkov in storitev kot si jih lahko privoščijo današnji upokojenci – in to celo v primeru, če bi naraščanje pokojninskih izdatkov glede na BDP blažili izključno z zniževanjem pokojnin.''

''Vendar pa bi to verjetno bila slaba tolažba za takratne upokojence, ki se bodo primerjali s takratnimi zaposlenimi, predvsem pa bodo svojo prvo pokojnino primerjali s svojo zadnjo plačo pred upokojitvijo. Če bo za nekega primerljivega posameznika čez 30 let namesto sedanjih 70 odstotkov pokojnina znašala 50 odstotkov njegove zadnje plače, bo to verjetno boleče. Zato je za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema kot osnovni ukrep mnogo bolje izbrati daljše ostajanje v zaposlitvi, da bo potreba po zniževanju pokojnin čim manjše ali da je sploh ne bi bilo. Daljše ostajanje v zaposlitvi je tudi logičen ukrep v luči hitrega podaljševanja življenja, zdravih let življenja in pa prevlade storitvenih dejavnosti, ki so fizično manj zahtevna do delavcev,'' razmišlja Sambt.

Je prišel čas, da državo blaginje začnemo krčiti?

Raziskave kažejo, da starajoče prebivalstvo, migracije, globalizacija in vse slabše stanje države blaginje ustvarjajo politično okolje, ki je naklonjeno krčenju socialne države? Je prišel čas, da državo blaginje začnemo krčiti? ''Če je socialne države preveč, se lahko močno zmanjšajo vzpodbude za delo. Socialne prejemke se lahko tudi zlorablja, še posebej če ni centralnega nadzora nad vsemi oblikami transferjev, ki jih posameznik prejema.

Delo se lahko več ne splača, saj postane premajhna razlika med tem, če delaš in tem, če koristiš socialne transferje. Slovenija je zadnji dve desetletji med tremi državami z najnižjo neenakostjo dohodkov na svetu. Izkušnje socializma nam kažejo, da motivacija za delo močno upade, če je povezava med delom in zaslužkom prešibka. Konča se lahko v situaciji, kjer imamo vsi približno enako, ampak malo. Vzpodbude za delo so ključne za produktivnost in gospodarsko rast.''

Slovenija ima drugi najnižji delež mladih v Evropi, kažejo podatki Eurostata. V 2021 je delež skupine v starosti med 15 in 29 leti znašal 14,7 odstotka. Nižjega so s 14,2 odstotka izmerili le še v Bolgariji. Mladi so politično najslabše zastopana skupina. Se solidarnostni sistem socialne države za mlade skozi čas spreminja v prisilno piramidno shemo?

Sistem bi moral biti zastavljen odgovorno do mladih

''Politična moč je zelo neenakomerna porazdeljena po starosti. Delež starejših hitro narašča, hkrati se praviloma v večjem deležu udeležujejo volitev, njihovi interesi so jasno izoblikovani in skoncentrirani predvsem na pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo. Mladi se praviloma volitev udeležijo v manjšem deležu, njihovi interesi so razdrobljeni med številna področja. Mladoletne osebe volilne pravice še nimajo, zato se na njih in na še nerojene generacije najlažje prevaljuje ekonomsko breme v obliki naraščajočega javnega dolga, ki ga bo treba nekoč plačati. Piramidna shema se mi zdi preoster izraz, vsekakor pa bi sistem moral biti zastavljen odgovorno do mladih in prihodnjih generacij.''

Nasvet mladim: vlagajte vase …

Kaj bi svetovali mladim, ki začenjajo svojo kariero in vedo, da bodo celo življenje vplačevali v državne sheme in na koncu morda od njih ne bodo imeli veliko koristi? ''Svetoval bi jim, da naj investirajo v sebe, saj jim bo to ostalo ne glede na javnofinančne sheme. Ključna je investicija v izobrazbo in znanje. V Sloveniji je izobraževalni sistem skoraj izključno javno financiran in zato mladim svetujem, da naj to shemo čim bolje izkoristijo. Gradijo naj na svojih talentih ter poskušajo najti delo, ki jim bo čim bolj zanimivo, saj bodo potem v njem najverjetneje uspešni. K dolžini življenja, zdravstvenemu stanju, produktivnosti in zaposljivosti v starejših letih veliko prispevamo sami z zdravim načinom življenja, lastnim angažiranjem in neformalnim usposabljanjem, '' še predlaga Sambt.

… in varčujte za prihodnost

''Obstoječe obvezno pokojninsko zavarovanje v obliki prvega pokojninskega stebra bo še vrsto desetletij ključen vir zagotavljanja pokojnin in sem tudi optimističen glede višine pokojnin iz tega naslova, če bomo ustrezno zviševali upokojitveno starost. Bi pa mladim svetoval, da začnejo čim prej še sami dodatno varčevati za prihodnost in starost, saj jih bodo sredstva čakala na njihovem računu. Ključ je v sistematičnosti in čim zgodnejšem pričetku varčevanja. S tem si namreč lahko kar nekaj časa privoščijo bolj tvegane, a zato donosnejše naložbe.''

''Če na primer nekdo 30 let mesečno varčuje 60 evrov, kar je manj kot pet odstotkov povprečne neto plače oziroma približno dve kavi ali pol škatle cigaret na dan, lahko v povprečju pričakuje, da bo k svoji pokojnini dodal dobrih 200 evrov mesečne rente, preračunano na današnje razmere. Preračunano na današnje razmere bi tak posameznik torej začel ob upokojitvi namesto 800 evrov prejemati nekaj čez tisoč evrov, kar je za 25 odstotkov več.'' (pri izračunu predpostavljajo postopno prehajanje iz delniških naložb v vedno varnejše naložbe v višji starosti)

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar