Dan mladih: Kakšne finančne skrbi jih pestijo?

Mednarodni dan mladih (International Youth Day), ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, vsako leto praznujemo 12. avgusta. Namen dneva je opozoriti na vrsto kulturnih in pravnih vprašanj, ki tarejo mlade. V luči prihajajočega praznika mladih smo preverili, kakšne so njihove skrbi, povezane s financami.

Mladi največji izziv vidijo v stanovanjski problematiki

Stanovanjska problematika je brez dvoma ena najbolj peročih težav mladih. Tisti, ki vstopajo na trg dela, pogosto s težavo plačujejo najemnino za stanovanja, nakup nepremičnine je za večino daleč od resničnosti.

Mediana cene kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Ljubljani je bila lani 3.950 evrov, srednja pogodbena cena prodane hiše v Ljubljani pa je 360 tisoč evrov, kar je 35 tisoč evrov več kot leta 2021. V Mariboru je lani denimo mediana cene kvadratnega metra stanovanja znašala skoraj polovico manj, 2020 evrov. Prav tako cene hiš v Mariboru ter Celju ostajajo v povprečju za več kot polovico nižje kot v Ljubljani.

Zadnji podatki statističnega urada kažejo, da je bila povprečna neto plača v Sloveniji maja letos 1.434 evrov, kar pomeni, da bi za nakup hiše v Ljubljani v povprečju morali delati 21 let, če bi za nepremičnino namenili celotno plačo, kar je seveda nerealna predpostavka.

"Trenutno še živim s starši, vendar se bom v bližnji prihodnosti začela soočati predvsem s finančnimi skrbmi, povezanimi z nakupom ali najemom stanovanja, zato je moja pozornost zdaj usmerjena predvsem v varčevanje," trenutni finančni položaj opiše 22-letna Pina, študentka ekonomije na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

 

Mladim primanjkuje znanja o upravljanju denarja ter finančni pismenosti

"V vseh letih šolanja nas nikoli niso učili o strategijah upravljanja denarja," svoja opažanja povzame Neli. V šolskem sistemu lahko vsekakor iščemo glavne razloge za slabšo finančno pismenosti mladih, saj učne vsebine ne pokrivajo tega področja.

 

"Redno investiram v vzajemne sklade in individualne delnice z namenom plemenitenja svojih prihrankov," svojo naložbeno izbiro opisuje 23-letni študent ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se ne želi izpostavljati z imenom. Zanimiva naložba za mlade je bil v zadnjih letih tudi trg kriptovalut, ki je ponujal možnost hitrih ter velikih zaslužkov. V trenutni kriptozimi, ko je vrednost glavne kriptovalute bitcoin ob koncu preteklega leta od svoje najvišje vrednosti upadla za kar 75 odstotkov, pa se je večina mladih nadobudnih vlagateljev umaknila s trga. Bitcoin, ki trenutno kotira pri 29 tisoč dolarjih, ta hip pomeni skoraj 49 odstotkov tržne kapitalizacije na kriptotrgu. Konec leta 2021 pa je dosegel rekordno vrednost pri skoraj 65,5 tisoč dolarjih. 

Bodoča zaposlitev mladim ne povzroča skrbi

"Trenutni trg dela se mi zdi obetaven, saj imam kot študentka veliko možnosti za delo," meni študentka Neli ter dodaja, da je veliko povpraševanja za študentsko delo, ki je po njenem mnenju tudi dobro plačano. Minimalna urna postavka za študentsko delo sicer trenutno znaša 6,92 evra bruto oziroma 5,85 evra neto.

Depositphotos

Mladim razmišljanje o pokojnini pogosto ni prioriteta

Mladim, ki so še v obdobju študentskih let, se upokojitev zdi še predaleč, da bi o tem razmišljali. Vseeno se nekateri že spogledujejo s tem, kako bi si zagotovili dostojno življenje v tretjem življenjskem obdobju. "Ko bom enkrat redno zaposlen, si bom uredil mesečna vplačila v drugi pokojninski steber," svoje načrte za prihodnost navede študent ekonomske fakultete v Ljubljani.

O tem, kolikšna bo višina pokojnine v času, ko se bodo trenutni študentje upokojevali, je težko govoriti. Dejstvo je, da se Slovenija tako kot večina drugih razvitih držav sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva, kjer je mogoče zaznati predvsem zmanjševanje delovno sposobnih ljudi in povečanje števila starejših. To seveda vpliva tudi na bodoče pokojnine, saj to pomeni, da se bo v državni proračun zlilo manj prihodkov, potrebovali pa bomo več izdatkov za plačevanje pokojnin.