Plača višja od 2.000 evrov mesečno. Toda, kje

V primerjavi s plačo za julij 2024 sta bili povprečna bruto in neto plača za avgust 2024 nekoliko nižji – nominalno za 1,1 odstotka, realno pa za 0,9 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

Povprečna bruto plača za avgust 2024 je bila 2.353,76 evra oziroma 1.495,23 evra neto. 

Pritiski zaposlenih po višjih plačah v obdobju povišane inflacije in v časih, ko v marsikateri dejavnosti vlada kadrovska stiska, niso nič nenavadnega. To se odraža tudi v statistiki: povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za avgust prejšnjega leta zvišala, in sicer nominalno za 5,8 odstotka, realno pa za 4,9 odstotka, še ugotavljajo pri Statističnem uradu RS.

Plačni spopad: javni proti zasebni sektor 

Povprečna bruto plača za avgust se je v primerjavi s plačo za julij v javnem sektorju znižala za 1,4 odstotka, na 1.672 evra, v zasebnem sektorju pa za 0,7 odstotka, na 1.415 evra. Večji upad od povprečnega zaznavajo v institucionalnemu sektorju država, ki je del javnega sektorja. Ta je v primerjavi z julijem imel upad za 2,3 odstotka.

V kateri dejavnosti imajo najvišje plače?

Najvišja povprečna neto plača je bila v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom in paro in je avgusta znašala 2.192 evrov neto. Na tem področju dejavnosti se je povprečna plača v primerjavi s plačo za julij tudi najbolj zvišala (za 4,9 odstotka), in sicer predvsem zaradi višjih izrednih izplačil, ugotavlja Statistični urad RS.

Več kot dva tisočaka (2.077 evrov neto) imajo še v panogi finančne in zavarovalniške storitve. Blizu dveh tisočakov (1.936 evrov) pa v informacijski in komunikacijski dejavnosti. 

Najnižje plače so imeli v dejavnosti gostinstva in gradbeništva. 

 

 

 

Kaj storiti, ko zaposleni želi višjo plačo?  "Ko dober zaposleni vpraša za 20-odstotno povišico, je vedno treba pogledati, na podlagi česa je ocenil, da si jo zasluži. Če presega načrte v primerjavi z drugimi zaposlenimi, je seveda smiselno razmisliti, ali se mu kot delodajalec lahko približamo in na podlagi njegovih rezultatov tudi upravičimo povišico v primerjavi z drugimi zaposlenimi," meni Edita Jusič, direktorica specializirane agencije za iskanje tehničnih in strokovnih kadrov Adittec. Poudarja, da so manjša podjetja pri tem bolj fleksibilna: "Večja načeloma niso naklonjena takšnim povišicam, saj jim to poruši njihov plačni sistem. Je pa seveda odvisno tudi od tega, ali gre za ključni kader." Jusič zato delodajalcem svetuje, da naj najprej določijo ključne kadre v podjetju, preverijo razmere na trgu dela in zaposlenim ponudijo konkurenčne pogoje dela. Po izkušnjah Jusič se pogosto bolj izplača ključnemu kadru, kot je vodja razvoja, prisluhniti glede povišice, kot pa iti v ponovno iskanje: "Tukaj se lahko pogajamo, pomembno pa je, da delavec dobi občutek, da smo mu prisluhnili in pokazali, da nam je mar zanj."