Rast obsega bruto plač v Sloveniji močno navzdol

Rast obsega sredstev, porabljenih za bruto plače zaposlenih, se umirja. V drugem četrtletju je bilo zanje medletno porabljenih 3,8 odstotka več, kar je najmanjša rast od leta 2020, ko se je življenje ustavilo zaradi novega koronavirusa.

Še v prvem četrtletju je bila rast skoraj 11-odstotna.

Prejšnji teden je statistični urad (Surs) objavil še podatke o bruto domačem proizvodu (BDP) po dohodkovni metodi za drugo četrtletje (pri vseh uporabljanih podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja). Iz njih je razvidno, da se je BDP po tej metodi povečal za 0,1 odstotka glede na predhodno četrtletje, medletno pa za 3,5 odstotka.

Medletna rast BDP po dohodkovni metodi v prvem četrtletju je bila 6,51-odstotna, v zadnjem četrtletju 2023 pa 11,29-odstotna.

 

 

Kaj se je dogajalo z obsegom bruto plač

Iz dohodkovne strukture BDP izpostavljamo bruto plače. Skupna masa je po podatkih statističnega urada znašala 7,4 milijarde evrov. To je 3,4 odstotka manj kot v prejšnjem četrtletju. 

Če primerjamo drugo letošnje četrtletje z lanskim, se je obseg bruto plač povečal za 3,8 odstotka. V prvem četrtletju je bila rast bistveno višja. Naš preračun iz podatkov statističnega urada pokaže, da je masa bruto plač medletno znašala 11 odstotkov več.

Pogled nazaj pokaže, da smo nižjo rast obsega bruto plač nazadnje imeli v tretjem četrtletju 2020. Takrat smo se soočali z epidemijo novega koronavirusa, ki je ohromil svet.

 

 

 

V večini dejavnosti se je obseg bruto plač v drugem četrtletju povečal (medletno), najbolj v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu (+15,38 odstotka). Sledijo dejavnost poslovanja z nepremičninami, kjer so za bruto plače namenili dobrih 12 odstotkov več, in gradbeništvo, kjer se je obseg sredstev povečal za desetino.

Obseg bruto plač se je medletno znižal v treh dejavnostih, najbolj v dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva (-7,68 odstotka). Manj sredstev za bruto plače je bilo porabljenih še v drugih storitvenih dejavnostih (-1,15 odstotka) ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih (-0,15 odstotka).

 

 

V sektorju država bolj izrazito umirjanje

"Umirjanje rasti plač odraža umirjanje zaposlovanja, učinek koledarja (manj delovnih dni v 2. četrtletju 2024 glede na 2. četrtletje 2023) kot tudi umiritev rasti povprečne bruto plače - to so ključni razlogi za umirjanje rasti," je svoje mnenje izrazil Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

Pojasnil je, da je dohodkovna metoda BDP šibkejši kazalnik merjenja trendov na trgu dela kot število delovno aktivnih in gibanje povprečne bruto plače pri pravnih osebah in je, v nasprotju z drugima kazalnikoma, lahko tudi kasneje predmet večje revizije: "Tako menim, da bo prav rast v 2. četrtletju višja od aktualne ocene, vseeno pa je upočasnjevanje mase bruto plače evidentno, in izvira tako iz nižje rasti zaposlovanja kot umirjanja rasti povprečne bruto plače."

Dodal je še, da je bilo umirjanje bolj izrazito v sektorju države (aprilska in majska povprečna bruto plača sta bili medletno višji za 1,2 in 1,3 odstotka), kar pa je prehodnega značaja.