Vrh Brics: Putin gosti države, za katere ZDA in dolar nista več kralja

Z današnjim dnem se v ruskem Kazanu začenja 16. vrh držav skupine Brics, samooklicane večpolarne alternative ureditvi sveta po vzoru zahodnih sil oziroma ZDA. Da zapisano ni zgolj mrtva črka na papirju, bo na srečanju skupine, ki naj bi povezovala in zastopala interese zapostavljenih držav globalnega juga, potrdil prihod predstavnikov novih članic.

V starodavnem imperialnem mestu mongolskega cesarstva se bodo jedrnim Kitajski, Indiji, Rusiji, Braziliji in Južni Afriki vse do četrtka prvič doslej pridružile nove članice, ki prinašajo znatno popestritev sestave skupine, ki velja za kontrapunkt zahodni povezavi najbolj razvitih držav G7. "Da ideja multipolarnosti povezuje Brics, drži, vendar kako bodo to dosegli, je vprašanje," izzive razširitve poudari predavatelj iz centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Marko Hočevar.

Polovica prebivalstva in naftne produkcije

Zasedanja razširjenega Brics+, s čimer bo ruski predsednik Vladimir Putin skupaj s kitajskim kolegom Xi Jinpingom in indijskim premierom Narendro Modijem poskušal svetu prikazati predvsem to, da Rusija po skoraj treh letih ukrajinske vojne ni osamljena, se bodo namreč udeležili tudi predstavniki Egipta, Etiopije, Irana in Združenih arabskih emiratov (ZAE).

"Prav širitev bo ključna tematika, čeprav morebiti še ne bo formalnih odločitev o sprejemu novih članic," o osrednji temi vrha in cilju skupine, ki preizprašuje in hkrati zamejuje svetovno ureditev po vzoru zahodnih sil, meni Hočevar. V čakalnici so še Malezija, Tajska in presenečenje leta Turčija.  

Poznavalec dodaja, da je širitev v interesu skupine, saj prav ta "kaže na razvoj zavezništva". Države članice svojo geopolitično težo nemalokrat ponazarjajo z velikostjo družine Brics. Te v nasprotju z G7 v razširjeni zasedbi predstavljajo že 45 odstotkov svetovnega prebivalstva in dobrih 37 odstotkov svetovnega BDP. Da je pogon skupine njena širitev, ki ne krepi le geostrateških vlog, ampak tudi gospodarsko težo, pa priča dejstvo, da Iran, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija (ta je prejela povabilo, ni pa še formalno vstopila) predstavljajo kar 44 odstotkov svetovne proizvodnje nafte. Poleg tega je v rokah držav članic kar 20 odstotkov svetovnih zlatih rezerv.

"V tem okviru je zgodba Turčije na vrhu in njeno potencialno članstvo ključnega pomena," o glavni temi širitve meni Hočevar. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč pred nedavnim presenetil z napovedjo, da bo Turčija kandidirala za vstop, hkrati pa dodal še namero pridružitve Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), čigar ustanoviteljici sta Rusija in Kitajska.

Vstop članice zveze Nato in kandidatke za vstop v EU bi pomenil "izjemno pridobitev" za skupino, pravi, in dodaja, da bi se z Erdoganovim vstopom na eni strani okrnila teža EU oziroma zahodnih sil v geostrateško pomembni regiji male Azije in na drugi okrepil položaj gostiteljice Rusije. "Položaj Rusije bi lahko postal še bolj pomemben glede na tesne odnose med Erdoganom in Putinom," razmišlja poznavalec.  

 

Petrojuan, plačilni sistem ali nova valuta?

Čeprav je geopolitika pomemben gradnik skupine, so temelji ekonomsko oziroma finančno povezovanje. "Brics postaja alternativa zahodni aliansi ZDA, EU in Japonske," o ekonomskem oziroma trgovinskem vidiku skupine meni ekonomist in predavatelj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Bogomir Kovač. "Končni cilj (je) dedolarizacija svetovne trgovine," o še eni zimzeleni temi, to je geoekonomskem cilju Bricsa, meni Hočevar.

Umik dolarja s prestola svetovne valute "zagotovo ostaja ena izmed prioritet", pravi, nekateri mediji pa celo napovedujejo, da bodo na vrhu predstavili novo skupno valuto. Ker vrh poteka v Rusiji, menijo, si ta pod težo zahodnih sankcij prizadeva povečati vlogo katere izmed valutnih alternativ, s čimer bi finančno razorožila Zahod oziroma ZDA. Zaradi velikosti kitajske ekonomije, njenega ekonomsko-infrastrukturnega projekta pasu in ceste ter ukrajinske vojne je v očeh Moskve glavni kandidat kitajski juan.  

Prav Rusija je ironično reprezentativni primer države, čigar gospodarstvo in finančni trgi prehajajo na valuto, ki ni ne dolar ne njena nacionalna valuta. Posli, denominirani v juanih, namreč od decembra 2023 naprej predstavljajo tretjino ruske zunanje trgovine. V ruskih bankah je bilo leta 2023 68,7 milijarde dolarjev rezerv v juanih in le 64,7 milijarde v dolarjih. Po podatkih možganskega trusta Carnegie pa je delež poslov v juanih na moskovski borzi lani z 42 odstotki prvič doslej potolkel dolar.  

Zato je v Kazanu, zlasti po priključitvi največjih naftnih proizvajalk, pričakovati veliko govora o petrojuanu, uvedbi sistema mBridge za urejanje medsebojne trgovine in morebitni skupni valuti.

Najbližje realizaciji orodja dedolarizacije trgovine je sicer mBridge. Agencija Reuters navaja, da ta uporabljala tehnologijo veriženja blokov za shranjevanje in prenos digitalnih žetonov, podprtih z nacionalnimi valutami. Tako bi lahko članice izvajale varno in hitro izmenjavo različnih valut, s čimer bi zaobšle transakcije v dolarjih.

 

Stroka: Trgovinski blok, ki to ni

A predstojnica katedre za mednarodno ekonomijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar svari, da je do trgovinske in posledično valutne integracije še daleč. Čeprav gre za "geopolitično tekmo za preoblikovanje svetovne trgovinske ureditve" Brics v nasprotju z denimo EU "ni formalno prostotrgovinski sporazum in ne deluje kot trgovinski blok," meni, saj ima "vsaka članica neodvisno trgovinsko politiko".

Bogomir Kovač pravi, da je odmik od dolarja logična posledica večpolarnega ustroja skupine, kjer poleg ideje "več centrov (politične) moči" osrednjo vlogo igra tudi zamisel večih "plačilnih sistemov in rezervnih svetovnih valut". Toda njegov kolega, ekonomist in fakultetni predavatelj Mitja Kovač, tudi tu opozarja, da izpodrivanje dolarja z juanom zaradi avtokratskega ustroja Kitajske ne bo premočrtno.

Da bi ta spodbudila uporabo juana, bi se morala "odpovedati nadzoru nad menjalnim tečajem, njeno centralno banko ter kapitalskimi trgi, kar bi valuti omogočilo prosto kroženje," kar pa je malo verjetno, ocenjuje.

 

Protiutež Svetovni banki

Toda najvidnejši dosežki skupine so prav finančni. Članice so se denimo dogovorile za oblikovanje 100 milijard dolarjev težkega sklada deviznih rezerv, ki si jih lahko medsebojno posojajo. Ta likvidnostni instrument je začel delovati leta 2016, za njim pa stoji Nova razvojna banka (New Development Bank), ki jo vodi nekdanja brazilska predsednica Dilma Rousseff.

Če je Brics antipol G7 ali G20, potem je njena banka antipol Svetovni banki za pomoč državam v razvoju. Ta je doslej odobrila za skoraj 33 milijard dolarjev posojil, ki so šli predvsem za velike infrastrukturne projekte revnejšim. Svetovna banka je lani partnerskim državam namenila 72,8 milijarde dolarjev, navaja Bloomberg.

 

Ameriška past

Čeprav družina Brics raste, ji nekateri napovedujejo notranji razdor na rusko-kitajski tabor na eni ter Brazilijo in Južno Afriko na drugi. Toda Hočevar ima glede tega pomisleke. Meni namreč, da če bi bila "nasprotja med državami, ki sicer obstajajo, tako velika, bi lahko te izstopile". Še posebej to velja v trenutnih razmerah, ko so se odnosi med ZDA in Rusijo ter Kitajsko "izjemno zaostrili". Pravi, da države namesto tega v Bricsu "vidijo možnosti za krepitev gospodarskih odnosov".

Kljub temu vzpenjajoča Kitajska poraja vprašanje ponovitve napake ohole ameriške hegemonije. "Kitajska mora paziti, da njena dominantna gospodarska vloga ne pripelje v podrejen položaj drugih," svari, a pri tem spomni na razliko, ki pri državah globalnega juga igra nadvse pomembno vlogo.

"Kitajska ni nikogar napadla že več desetletij, medtem ko države iz sfere ZDA to počnejo nenehno," poudarja. Pravi, da je prav to razlog, zakaj države v razvoju stavijo "na idejo o multipolarnem svetu in spoštovanju mednarodnega prava", ne pa pravil, ki "ustrezajo ZDA".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar