Putin konec leta odklaplja plin. Kako pripravljena je Slovenija?

Evropski ministri za energijo so se v začetku minulega tedna v Luksemburgu sestali na zasedanju sveta EU za energijo, kjer so razpravljali o energetskih razmerah na stari celini pred prihajajočo kurilno sezono. Ena osrednjih tem je bil tudi nadaljnji uvoz ruskega zemeljskega plina, ki še vedno prihaja v regijo, pa čeprav se vojni v Ukrajini napoveduje že tretja zima.

Na torkovem srečanju je 27 ministrov držav članic Evropske unije (EU) razpravljalo tudi o tem, kako bo na cene in dobavo plina vplival ključni sporazum o tranzitu ruskega plina preko Ukrajine, ki se izteče s koncem leta. Iz ust ministrov je bilo velikokrat slišati besedno zvezo energetska varnost, saj si Unija nikakor ne želi ponoviti scenarija izpred poltretjega leta, ko je ruska invazija na Ukrajino cene energije pognala v nebo.

Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je denimo zagotovil, da naša država to zimo ne bo čutila posledic: "Slovenija je uspešno diverzificirala večino svoje oskrbe z zemeljskim plinom. Naš največji dobavitelj je v preteklem obdobju sklenil večletni pogodbi z državnimi podjetji iz Alžirije in Azerbajdžana, zato težav pri oskrbi s plinom v prihajajoči kurilni sezoni ne pričakujemo."

Konec leta konec pogodbe z Rusi

Ministrove besede potrjuje komentar analitika podjetja Acex Tilna Šarlaha, ki pravi, da so "na splošno večji dejavniki tveganja že dolgo vračunani v ceno in trg zemeljskega plina je pred prihajajočo zimo dobro preskrbljen". Njegova napoved se nanaša na iztek omenjene pogodbe med Kijevom in Moskvo, ki je ukrajinska stran s koncem leta najverjetneje ne bo podaljšala. Prek Ukrajine v okviru pogodbe trenutno teče polovica ruskega izvoza plina po plinovodih v EU in tretjino ruskega plinskega izvoza nasploh, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Glede tega potencialno največjega pretresa na evropskem trgu energentov niso zaskrbljeni niti v domačem največjem trgovcu z zemeljskim plinom. "Učinek zelo verjetne prekinitve ukrajinskega tranzita konec leta je namreč že vsebovan v trenutnih tržnih cenah," so nam pojasnili iz Geoplina.

 

"Cene so stabilne na nekoliko višji ravni kot pred krizo," o gibanju cene zemeljskega plina na nizozemski borzi pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Podatki borze sicer kažejo, da se trenutna cena plina z dobavnim rokom leta 2025 giblje pri 39,5 evra za megavatno uro, medtem ko je bila še sredi septembra 33,05 evra. "Referenčne terminske cene na nizozemskem plinskem vozlišču TTF se zadnje tri mesece sicer gibljejo v ozkem pasu negativne ali pozitivne razlike petih evrov," nič kaj pretirano nihajne cenovne trende pojasnjuje analitik Acex. 

Vojna in vzdrževalna dela

Na ministrstvu dodajajo, da verjetnost za "nekolikšen dvig cene" sicer obstaja, a da bo ta "odvisna od realnih dobav v regijo in od morebitnih drugih incidentov to zimo". Šarlah septembrski pozitivni trend pripisuje zaostrovanjem na 'klasičnih' geopolitičnih žariščih in hkratnih nahajališčih fosilnih goriv.

Negotovost glede dobave plina se stopnjuje "zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu in nenehnih spopadov ob rusko-ukrajinski meji", pojasnjuje analitik. K tveganjem eskalacije konfliktov na kratki rok  prišteva še napoved hladnejšega vremena, ki se bo odrazil v višji porabi, ter "rednih vzdrževalnih del na norveških plinskih ploščadih, ki so se sicer končala". Prav tako je zaključena večina letnih vzdrževalnih del na večjih plinovodih v EU.

 

Geoplin: Skladiščne zmogljivosti EU pri 95 odstotkih

Scenarij izpred skorajda treh let, ko je ukrajinska vojna prekinila dobavo ruskega plina in nafte ter EU pahnila v energetsko krizo in sprožila dolgoživi inflacijski trend, se po ocenah sogovornikov letos ne more ponoviti. "Trenutno je celotna Evropa dobro pripravljena na zimo, saj so skladišča zapolnjena več kot 95-odstotno," pravijo v Geoplinu, kar potrjujejo tudi podatki združenja evropskih operaterjev plinske infrastrukture GIE (Gas Infrastructure Europe).

V tem oziru je pomembno tudi opazno zmanjšanje odvisnosti EU od ruskega energetskega uvoza. Če je bil ta leta 2022 16 milijard dolarjev na mesec, je bil ob koncu leta 2023 vreden le še približno milijardo dolarjev, navaja bruseljski možganski trust Bruegel.

Za razpršitev dobavnih virov je poskrbela tudi Slovenija. Slovenija plin hrani v avstrijskih plinohramih. Prek avstrijske točke – gre za veliko plinsko vozlišče Baumgarten na vzhodu države – plin prejema tudi Slovenija. Iz Avstrije je po podatkih Agencije za energijo lani prejela 68,3 odstotka vsega uvoženega plina. Letos je država podaljšala pogodbeno sodelovanje za dobavo plina iz Alžirije, poleti pa je podpisala še sodelovanje z Azerbajdžanom. Iz omenjenih virov bi lahko država zadostila približno polovici svoje porabe, vendar šele čez dve leti.

Zanemarljiva količina ruskega plina

Čeprav EU še vedno uvaža ruski plin, so ga pri Geoplinu nazadnje uvozili konec leta 2022, ko so prekinili pogodbo z ruskim Gazpromom, navajajo. Slovenija ga vseeno v manjših količinah še naprej pridobiva prek omenjenega vozlišča v Avstriji.

"Od začetka lanskega leta Geoplin v svojem nabavnem portfelju nima ruskih virov," o prekinitvi dobave navajajo pri podjetju za prodajo energentov. Njihov glavni vir je namesto ruskih dobaviteljev alžirskim Sonatrachom, s katerim ima družba sklenjeno srednjeročno pogodbo. Poleg tega pa zmogljivosti popolnjujejo tudi "na podlagi dogovorov z evropskimi partnerji, s kratkoročnimi pogodbami za nakupe na likvidnih trgih EU".

"Če do zaostrovanj dejansko pride, bodo nadomestne količine na voljo iz severne in južne smeri, ki vključujeta LNG," še sporočajo iz Geoplina. Do ozkega grla z vidika dobave ne bo prišlo niti ob stopnjevanju svetovnega povpraševanje po LNG, zatrjujejo. Če se bo v Aziji povečala plinska žeja – kar je glede na siceršnjo medlo rast kitajskega gospodarstva sicer manj verjetno – se to ne bo odražalo v nezadostnih količinah dobavljenega plina, ampak v višji ceni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar