Drugi pokojninski steber: V prostovoljno zavarovanje bodo vključeni vsi

V Veliki Britaniji so pred dobrimi desetimi leti uvedli spremembo sistema varčevanja za pokojnino, po katerem morajo podjetja samodejno vključiti svoje zaposlene v shemo dodatnega varčevanja. Zaposleni pa se lahko nato odločijo, da iz nje izstopijo.

Gre za tako imenovani sistem opt-out, po katerem so vključeni v shemo vsi razen tistih, ki se odločijo za izstop. To je nasprotna logiko običajnega sistema, ki je v Sloveniji v veljavi zdaj, po katerem se mora posameznik aktivno odločiti za vstop v shemo (tako imenovani opt-in).

Britanska izkušnja kaže, da se ob samodejni vključitvi zelo malo ljudi odloči, da bo iz sistema izstopilo, je povedal Darren Philp, ki je na britanskem ministrstvu za finance med letoma 2007 in 2010 vodil ekipo za pokojnine in sodeloval pri izvedbi britanskega programa samodejne vključitve v pokojninske načrte.

Majhen delež zaposlenih se odloči za izstop

"Ne podcenjujte inercije," je povedal včeraj na posvetu o slovenski pokojninski reformi. Ljudje namreč v veliki večini sami aktivno ne posežejo v spremembo, kar so uspešno izkoristili za dvig števila varčevalcev v prostovoljnem zasebnem pokojninskem stebru. Dobrih deset let po uveljavitvi sistema podatki kažejo, da se je za izstop odločilo le 10 odstotkov zaposlenih, je povedal Darren Philip.

Samodejno vključitev vseh zaposlenih v dodatno pokojninsko varčevanje predvideva tudi načrtovana pokojninska reforma v Sloveniji, je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Kolikšen delež dodatne premije bo plačal delodajalec in kolikšnega zaposleni, se bodo pogajali s socialnimi partnerji. Dogovoriti se morajo tudi o tem, kako bo potekal postopek izstopa in ponovnega vpisa v varčevanja, ter določiti pravila glede možnosti mirovanja premije in izplačila privarčevanega denarja. Prav tako vprašanje davčne olajšave za vplačila in obdavčitve pokojninske rente.

Prvi steber bo še vedno temelj slovenskega sistema

Feketija je poudaril, da je prvi pokojninski steber še vedno najpomembnejši in temelj slovenskega pokojninskega sistema. Prednost drugega stebra je, da v korist varčevalca deluje obrestno-obrestni račun.

Po besedah državnega sekretarja je Slovenija resda na dnu lestvice držav OECD po deležu zbranega denarja v drugem stebru, vendar "to ni nujno slabo", saj kaže na močan prvi, javni pokojninski steber. Na tej lestvici je Slovenija ob Avstriji in Norveški, kar "ni slaba družba", je povedal Feketija.

Slovenska družba se hitro stara, kar je resen izziv za vzdržnost pokojninskega sistema, je povedala predsednica uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner. Lani se je rodilo manj kot 17 tisoč otrok, kar je najmanj v zadnjih 100 letih. Smrti je več kot rojstev, število stoletnikov pa močno narašča.

Staranje prebivalstva je svetovni fenomen

Staranje prebivalstva se dogaja po vsem svetu, v polovici svetovne populacije je rodnost padla pod 2,1 otroka na žensko, kar velja za nadomestitveno stopnjo za obnavljanje prebivalstva, je povedal Andraž Rangus s Fakultete za management in pravo Ljubljana.

V Sloveniji je stopnja rodnosti 1,5 otroka na žensko. V zadnjih desetih letih se je število diplomantov zmanjšalo za 30 odstotkov. Danes je vsak četrti Slovenec star 65 let ali več, čez 20 let bo toliko star vsak tretji Slovenec, je naštel Rangus.

Spremembe bodo vplivale na vse sisteme socialnega varstva, ne le na pokojnine. Migracije, ki zdaj pozitivno vplivajo na trg dela in na polnjenje pokojninske blagajne, bodo dolgoročno prinesle tudi pravice za te delavce, je povedal Andraž Rangus. S tem "težavo prelagamo iz današnjega časa v daljno prihodnost".

Za rešitev smo odgovorni vsi; delodajalci morajo prilagoditi delovne procese in zagotoviti vseživljenjsko učenje. Ljudje pa se morajo zavedati, da se bo delovna aktivnost podaljševala, je povedal strokovnjak za pokojninske sisteme Andraž Rangus. Bodoči upokojenci se morajo tudi zavedati, da bodo pokojnino prejemali dlje kot sedanje generacije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar