Prihaja pokojninska reforma: Do katere starosti smo pripravljeni delati?

Začela so se pogajanja o pokojninski reformi. Ta med drugim prinaša tudi dvig upokojitvene starosti. Do katere vrednosti je smiselno dvigovati starost upokojitve?

Po sedanjem predlogu pokojninske reforme bi se starost za upokojitev s 40 leti delovne dobe dvignila s 60 na 62 let, starost za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe, pa s 65 na 67 let.

"Demografske spremembe ter izzivi na trgu dela bodo prisilili mnoge, da delajo dlje. Podaljševanje delovne dobe samo po sebi ni nujno slabo, a to bo sprejeto bolj pozitivno ob ustreznih strukturnih spodbudah za delodajalce in podjetja," meni Laura Smrekar, partnerica pri kadrovski agenciji Competo.

Če podjetja prilagodijo delovna mesta potrebam starejših delavcev, omogočijo prekvalifikacije ter uvedejo fleksibilne delovne ureditve, bo podaljšanje delovne dobe v starost lažje in bolj učinkovito, ocenjuje Laura Smrekar.

Eden od ukrepov bi lahko bilo postopno upokojevanje, ki bi omogočilo bolj naraven prehod iz aktivnega delovnega življenja v upokojitev, z manj stresa tako za delavce kot za podjetja. "Mislim, da je ključno, da se to podaljšanje ne zgodi zgolj zaradi prisile, temveč ob podpori, ki omogoča kakovostno delo tudi v zrelih letih," je še odgovorila strokovnjakinja za kadre Laura Smrekar.

Zavod: Starejši so eden redkih neizkoriščenih potencialov

Na Zavodu za zaposlovanje opažajo, da se vse več delodajalcev odloča v večji meri zaposlovati tudi starejše delavce oziroma se trudijo spremeniti svojo organizacijo, da bo ta prijaznejša in bo nudila boljše okolje starejšim delavcem.

Tudi sodelovanje z upokojenci je postalo bolj zaželeno, so odgovorili na zavodu, vedno manj delodajalcev v pogovoru z njihovim svetovalcem še izpostavlja starost.

"Starejši delavci so eden še redkih neizkoriščenih potencialov na trgu dela. Seveda pa je hkrati veliko delovnih mest v Sloveniji delovno intenzivnih in fizično napornih, kar bo zahtevalo spremembe in prilagoditve," so opozorili na Zavodu za zaposlovanje, kjer je v zadnjih mesecih zaradi pomanjkanja delovne sile prijavljenih rekordno malo oseb – med 43 in 44 tisoč. Še v začetku leta je bilo brezposelnih dobrih 51 tisoč ljudi.

Je podaljševanje delovne dobe smiselno?

Čeprav delodajalci menijo, da bi morali delovno dobo podaljšati nad zdaj predvidenih 40 let, s čimer bi se povišala tudi starost ob upokojitvi, to po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketije ni smiselno.

"Projekcije kažejo, da se bo dejanska upokojitvena starost povečevala tudi v prihodnje, z zdajšnjega povprečja 62 let in pol na 65 let in še nekoliko več do leta 2045," je povedal Feketija v pogovoru za Bloomberg Adria.

Dvigovanje starosti za upokojitev na 67 let nima nobenega smisla, meni Feketija, "saj v tem primeru zgolj prestavljamo stroške iz pokojninske v zdravstveno blagajno".

Sindikati: Vsi ne zmorejo delati v visoki starosti

Tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo dvigu delovne dobe nad 40 let in "kakršnim koli poskusom uveljavljanja avtomatske formule določanja starosti za upokojitev". "Previsok oziroma težko dosegljiv upokojitveni pogoj vodi v revščino vseh, ki ne bodo zmogli delati do visoke starosti," je odgovorila strokovna sodelavka ZSSS Irena Štamfelj.

 

 

Bolj kot zaostrovanju upokojitvenih pogojev so pri sindikatu naklonjeni uveljavljanju spodbud za ostajanje v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev za tiste, ki to zmorejo in želijo, ter uvajanju novih ukrepov za prilagajanje delovnih mest za zmanjšanje fizičnih in psihičnih obremenitev.

"V Sloveniji slabo zdravstveno stanje, ki je tudi posledica slabe varnosti delovnega okolja, ter neprilagojenost pričakovanih delovnih rezultatov starejši populaciji ostajata glavna razloga, da zaposleni ne zmorejo več opravljati svojega dela," je zapisala Irena Štamfelj iz ZZZS.

Velika večina bi delala največ do 65. leta

Vprašanje, do katere starosti so pripravljeni delati, smo vprašali tudi bralce na družabnem omrežju LinkedIn. Velika večina, tistih, ki so sodelovali (82 odstotkov), je izbralo odgovor "65 let ali manj". Enajst odstotkov jih je odgovorilo "70 let ali manj", sedem odstotkov pa "67 let ali manj". V anketi sta sodelovala 202 bralca.

Upokojence skrbi vzdržnost pokojninske blagajne

Na predlagana izhodišča reforme so se ta teden odzvali tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Dvig starostne meje za upokojitev iz 60 na 62 let s 40 leti pokojninske dobe je "premalo ambiciozen", da bi bil pokojninski sistem vzdržen, so sporočili iz ZDUS.

"Ob sedanjem življenjskem standardu in sodobnem zdravstvenem varstvu bi moralo podaljševanju življenjske dobe pričakovano slediti tudi ustrezno podaljšanje vitalnosti starejše populacije in njene sposobnosti za delo," pravijo v zvezi društev upokojencev.

Sedanji predlog reforme je bil po njihovem mnenju "očitno pripravljen pod vtisom ugodnih gospodarskih razmer in skoraj polne zaposlenosti v zadnjih letih, kar je bistveno vplivalo na relativno uspešno polnjenje pokojninske blagajne".

Predlog pokojninske reforme sicer poleg postopnega dviga starosti upokojitve predvideva še več drugih sprememb. Med njimi sta tudi dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine in sprememba formule za usklajevanje pokojnin rasti življenjskih stroškov, glede katerih se stališča socialnih partnerjev ne ujemajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar