ZDA z napadi na Iran in blokado prodaje nafte – premirje na novi preizkušnji

ZDA so izvedle nov val napadov na Iran, v katerih so zadele več kot 80 ciljev, hkrati pa preklicale izjemo, ki je omogočala nove prodaje iranske nafte. S tem so dodatno ogrozile mirovni dogovor po nizu napadov na ladje v Hormuški ožini.

Ameriške sile so napadle iranske sisteme zračne obrambe, omrežja za poveljevanje in nadzor, obalne radarske postaje, zmogljivosti protiladijskih raket ter več kot 60 manjših plovil Islamske revolucionarne garde.

Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je v torek v objavi na omrežju X napade označilo za "takojšnji odziv" na najnovejše iranske napade na trgovske ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino.

Ameriška vojska je sporočila, da je zadnji val napadov končan. Kuvajtska zračna obramba pa je po navedbah tamkajšnje vojske prestregla sovražne rakete in brezpilotne letalnike.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je medtem sporočila, da je zadela letalsko oporišče Ali Al Salem v Kuvajtu ter pomorsko oporišče Pete flote ameriške mornarice v pristanišču Salman v Bahrajnu, je poročala iranska državna televizija.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je po napadu ZDA opozoril Washington. "Obdobja ustrahovanja in izsiljevanja je konec. To nikamor ne vodi. Ne bomo se uklonili," je zapisal na omrežju X.

Le nekaj ur pred napadi je ameriško finančno ministrstvo sporočilo, da po 7. juliju prepoveduje nove prodaje iranske nafte. S tem je odpravilo eno ključnih spodbud, namenjenih temu, da bi Teheran spoštoval dogovor o ponovnem odprtju Hormuške ožine.

Skupaj so ti ameriški ukrepi dodatno zaostrili razmere okoli začasnega sporazuma, podpisanega 17. junija, in ogrozili pogajanja o trajnem mirovnem dogovoru, ki naj bi bil dosežen v 60 dneh. Po navedbah neimenovanega ameriškega uradnika je predsednik Donald Trump napade odobril med udeležbo na vrhu zveze NATO v Turčiji.

Cena severnomorske nafte brent se je v zgodnjem sredinem trgovanju zvišala za 3,4 odstotka na približno 77 dolarjev za sod. Okrevanje cen po padcu v drugem četrtletju, ko so se regionalne napetosti umirile, bi lahko znova okrepilo inflacijske skrbi na svetovnih trgih in med oblikovalci denarne politike.

 

 

Brent je konec aprila dosegel vrh nad 126 dolarji za sod, približno dva meseca po začetku ameriško-izraelske vojaške kampanje proti Iranu. Ta mesec so se cene ponovno približale ravnem pred konfliktom zaradi pričakovanj o okrevanju ponudbe.

Obe strani druga drugo obtožujeta kršenja premirja. V zadnjem dnevu so bile v Hormuški ožini napadene tri trgovske ladje, največ od začetka veljavnosti dogovora. ZDA za napade krivijo Iran.

Iran je ameriške napade in preklic izjeme za prodajo nafte označil za kršitev začasnega sporazuma. Namestnik zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je napovedal "odločne ukrepe".

 

 

Ameriški uradnik, ki ni želel biti imenovan, je še pred napadi dejal, da bo Iran koristi iz dogovora deležen le, če bo ravnal odgovorno. Obenem je poudaril, da pogajalci še naprej v dobri veri iščejo trajni sporazum, kar nakazuje, da Washington mirovnega procesa še ni pripravljen opustiti.

Prenehanje napadov na trgovske ladje in prejšnja 60-dnevna izjema, ki je Iranu omogočala prodajo nafte, sta bila ključna elementa memoranduma o soglasju, s katerim so ustavili spopade med ZDA in Iranom.

Dogovor naj bi omogočil nadaljnja pogajanja o prihodnosti iranskega jedrskega programa in režimu plovbe skozi Hormuško ožino. Toda Iran je imel težave pri prodaji svoje nafte, saj so se cenovni popusti zmanjšali, kitajsko povpraševanje je ostalo razmeroma šibko, druge države pa so dvomile o trajnosti ameriške izjeme.

Tudi sicer je memorandum veljal le zelo krhko. Konec junija je Iran v ožini napadel kontejnersko ladjo pod singapursko zastavo, kar je sprožilo ameriški povračilni napad in novo izmenjavo vojaških akcij.

Teheran je večkrat poudaril, da ladjam brez njegovega dovoljenja ne bo dovolil plovbe skozi ožino, čeprav je zanikal vpletenost v napad na plovilo, povezano s Katarjem. Trump je vztrajal, da morajo ladje skozi Hormuško ožino pluti neovirano, tako kot pred začetkom ameriških in izraelskih napadov na Iran konec februarja.

Predsednik družbe Rapidan Energy Group in nekdanji uradnik Bele hiše Bob McNally je ocenil, da je preklic izjeme "opozorilo samozadovoljnemu trgu, da premirje morda ni tako trdno in vzdržno, kot se je zdelo. Trg bo moral ponovno ovrednotiti tveganja."

Napadi znova poudarjajo tveganja za trgovski ladijski promet skozi Hormuško ožino, čeprav vojaške sile še naprej varujejo plovila, ki uporabljajo plovno pot ob obali Omana.

Po besedah načelnika operacij ameriške mornarice admirala Daryla Caudla Iran poskuša ladje preusmeriti bližje svoji obali z nameščanjem morskih min v ožini. Njegov cilj je "prisiliti ladijski promet na iransko stran Hormuške ožine," je dejal v pogovoru za oddajo Bloomberg This Weekend.

Dodaten izziv za pogovore med ZDA in Iranom predstavlja vzporedna vojna Izraela proti proiranskemu gibanju Hezbolah v Libanonu. Teheran je konec spopadov v Libanonu povezal s svojim premirjem z ZDA, Izrael pa je napovedal odgovor na vsak napad z libanonskega ozemlja.

 

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth naj bi v sredo obiskal Izrael, je povedal neimenovani izraelski uradnik.

Čeprav dnevni red obiska ni bil razkrit, naj bi med temami razprave bila tudi morebitna ameriška prodaja lovcev F-35 Turčiji. Trump je v torek znova nakazal, da bi lahko odpravil prepoved prodaje teh letal Ankari, čemur Izrael že dolgo nasprotuje.

Do spremembe ameriškega pristopa do Irana je prišlo ravno v času, ko sta se pretok in proizvodnja nafte v Perzijskem zalivu začela vračati na ravni pred vojno. Ameriško dovoljenje za prodajo iranske nafte je pomembno prispevalo k umiritvi skrbi vlagateljev glede morebitnega pomanjkanja ponudbe in pomagalo znižati cene nafte.

Pogajanja med ZDA in Iranom so bila medtem prekinjena zaradi pogreba vrhovnega voditelja Alija Hameneja, ki je bil ubit prvi dan vojne konec februarja. Katar je sporočil, da bo nov krog pogajanj sklican takoj po koncu pogrebnih slovesnosti. Hameneja bodo 9. julija pokopali v njegovem rojstnem Mašhadu.

Pri pripravi prispevka so sodelovali še Clara Ferreira Marques, Paul Abelsky, Skylar Woodhouse, Devika Krishna Kumar, Anthony Capaccio, John Harney, Romy Varghese in Jon Herskovitz.