text size
Peto leto vojne, dva milijona žrtev na obeh straneh, napadi z droni po Rusiji, naftna kriza in oblegani Krim. Odločujoči konflikt našega časa na evropskem vzhodu prehaja v novo kritično fazo totalne vojne, ki lahko v vsakem trenutku pljuskne iz ozkih okvirjev. Za Evropo, ki na vrhu Nata v Ankari medtem išče enotnost, to nikakor ni več le teoretična možnost. Pravzaprav je do stopnjevanja vojne na krilih ukrajinskih dronov, ki od marca sesuvajo rusko naftno infrastrukturo in tako lomijo njeno gospodarsko hrbtenico, že prišlo.
Vprašanje je le, kakšen bo odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Lastovke prihajajoče kataklizme
Ruska ofenziva navadno pozno pozimi in zgodaj spomladi potihne, preden se maja okrepi. A letos je Ukrajina tista, ki "izvaža" totalno vojno. Ta je mnogo močnejšega nasprotnika prisilila v intenzivno obrambo – ne (le) na fronti, ampak v odročnem zaledju, ki se ga je vojna doslej dotaknila le prek skrbno kuriranega medijskega poročanja. Črke in besede kremeljskega propagandnega stroja so zamenjali ukrajinski droni, ki, podprti z umetno inteligenco, posnemajo roje ptic in druge naravne fenomene, s čimer begajo rusko zračno obrambo in povzročajo nepopravljivo škodo na energetski infrastrukturi.
Preberi še
85 minut dolg pogovor Putina in Trumpa: o čem sta govorila
Putin in Trump sta se pogovarjala o Ukrajini pred vrhom NATO v Turčiji.
05.07.2026
Pred vrhom Nata nesoglasja med zavezanicami
Članice Nata se le stežka usklajujejo glede skupne izjave za vrh zavezništva prihodnji teden, saj med njimi ostajajo nesoglasja.
04.07.2026
Ukrajina udarila po Putinovi nafti, Rusiji primanjkuje goriva
Naftna infrastruktura je bila letos tarča številnih napadov ukrajinskih brezpilotnih letal.
03.07.2026
Ukrajinski raketni doseg raste: zdaj dosežejo skoraj polovico Rusije
Ukrajina je letos okrepila napade globoko na ruskem ozemlju, zaradi česar so raketna opozorila sprožili že v skoraj polovici ruskih regij.
02.07.2026
Poletne ukrajinske oborožene sile poganja silovita tehnološka evolucija dronov, s čimer jim je uspelo nemogoče: v eni največjih svetovnih pridelovalk nafte je zmanjkalo goriva.
Analiza Financial Timesa je pokazala, da je kampanja z droni Rusijo privedla v najhujšo energetsko krizo v zadnjih desetletjih. Od začetka leta 2026 so bile ruske rafinerije napadene vsaj 194-krat, kar je 11-krat več kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Vprašanje je le, kakšen bo ob stopnjevanju notranjepolitičnih napetosti pred parlamentarnimi volitvami in vse bolj množičnim nasprotovanjem vojne med Rusi, ki v kolonah čakajo na gorivo, odziv predsednika Vladimirja Putina. Ocene kažejo v smeri zaostrovanja.
Pomanjkanje goriva je bilo doslej v Rusiji le medel spomin iz devetdesetih let, zdaj pa se država srečuje s 30-odstotnim upadom proizvodnje goriva, navaja Wall Street Journal. Ukrajinski droni so popolnoma razdejali rafinerijo v Kapotnji, ki proizvaja 40 odstotkov bencina za Moskvo. V nekaterih provincah, zlasti v delih Sibirije in Severnega Kavkaza, je treba v vrsti za gorivo čakati dan ali več. V regiji Irkutsk so bile oblasti primorane celo postaviti začasna stranišča vzdolž kilometrskih kolon čakajočih voznikov.
Bloomberg poroča, da kar 90 odstotkov ruskih regij poroča o ukrajinskih napadih na rafinerije, ki motijo oskrbo z gorivi. Kremelj je celo sprejel zakon za subvencioniranje uvoznikov nafte, domačim rafinerijam pa naročil pridelavo manj kakovostnih pogonskih goriv po standardu euro-3, ki lahko poganja kvečjemu zastarele lade in moskviče.
Ponižanje za Rusijo, ki si je na račun iranske vojne in zaprtja Hormuške ožine obetala okrevanje javnih financ, je toliko večje, ker mora gorivo po novem uvažati iz Indije, letalsko gorivo pa celo iz Japonske, poroča Reuters.
"Ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo nazorno kažejo evolucijsko pot dronov od začetka vojne leta 2022. Vse uspešnejše namreč nadomeščajo dražje in tehnološko bolj sofisticirane oborožitvene sisteme, kot so manevrirne rakete," je v podkastu Russian Roulette dejala Kate Bondar, višja sodelavka v centru za umetno inteligenco pri centru CSIS in strokovnjakinja za avtonomno vojskovanje.
A skrb vzbujajoča je njena opazka, da Rusija že posnema ukrajinski model vključevanja civilnih podjetij v proizvodnjo in razvoj vojaških dronov ter programske opreme, zlasti umetne inteligence, ki jih usmerja. ''Pat položaj na bojišču ni le posledica množičnih ruskih napadov, ampak predvsem dejstva, da Rusija razvojno dohiteva Ukrajino. Civilna podjetja za razvoj in izdelavo dronov namreč vse uspešneje vključuje v vojaški industrijski ekosistem," opozarja.
Putinova vzporedna resničnost
Zaradi zastoja na fronti so ukrajinski branilci pritisk usmerili v rusko zaledje, ki oskrbuje frontne sile in tvori rusko gospodarsko hrbtenico. "Ukrajina je pokazala, da je sposobna voditi več kot enakovredno vojno z droni, ne le na bojišču, ampak tudi globoko v ruskem zaledju. Ne gorijo samo ruske rafinerije v notranjosti države, ampak tudi veliki naftni hranilniki (Tuapse), letališča v okolici Moskve in Sankt Peterburga ter vojaški objekti več kot tisoč kilometrov stran od ukrajinsko-ruske meje," spremembe v taktiki zaznava poznavalec posovjetskega prostora in partner v NC 3 Denis Mancevič.
"Potrebujete 10 ali 20 tisoč operaterjev dronov, ne pa sto tisoč mož, ki sedijo v jarkih. Obraz vojne se spreminja," je o učinku dronov za FT dejal ukrajinski uradnik. Netipičen novi obraz vojne je tudi 25-letna Jana Zalevska, ki v športnih oblačilih, supergah, s piercingom v nosu in z debelo plastjo ličil deluje vse prej kot 'Multik' – eden najbolj smrtonosnih operaterjev ukrajinskih kamikaze dronov. "Lahko bi rekli, da bijem dve vojni," je dejala za FT. "Eno proti prekletim Rusom in eno v sebi." V Ukrajini je vojna že dolgo vseobsežna in vseprisotna.
Od začetka leta 2026 so bile ruske rafinerije napadene vsaj 194-krat, kar je 11-krat več kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Da ukrajinski napadi povzročajo vse večje težave v Rusiji, je na nedavnem kongresu stranke Enotna Rusija priznal celo Vladimir Putin. "Tudi Putin je ugotovil, da 'posebna vojaška operacija' ne gre ravno po načrtih," je o poteku vojne zapisal Mancevič. Čeprav poudarja, da je pomembno vprašanje, od kod voditelj črpa informacije o dogajanju na terenu. "Ko posluša generale, mu ti ne govorijo o težavah, temveč o napredovanju in večkratnem zavzetju enih in istih vasi," pravi.
Glede pomena volitev v dumo je poznavalec zadržan, češ da gre za formalnost. Čeprav nihče ne pričakuje svobodnega ali poštenega glasovanja, bodo volitve Rusom vseeno omogočile, da tiho izrazijo svoje nezadovoljstvo nad potekom vojne. Tej nasprotuje vse več Rusov, vendar je njihovo nezadovoljstvo za zdaj bolj usmerjeno v stranko, ne v Putina. Enotno Rusijo podpira okoli 30 odstotkov Rusov, Putina pa slabih 70 odstotkov, kažejo raziskave javnega mnenja prokremeljske družbe FOM. Vseeno so rejtingi najnižji od začetka vojne leta 2022.
Ivan Filippov, ruski pisatelj, novinar in podkaster, ki od začetka vojne živi v izgnanstvu, se je pred kratkim na omrežju Facebook spraševal, zakaj se ruski predsednik v vse slabših varnostnih in ekonomskih razmerah poskuša aktivno vključiti v kampanjo. "V teh razmerah je Putin postal obraz najbolj nepriljubljene stranke v državi, ki tone. To je nerazložljiva odločitev, ki bi jo lahko sprejel le nekdo, ki živi v vzporedni resničnosti."
"Gibanje je preprosto nemogoče"
Pred srečanjem zavezništva Nata v Ankari so Putinove sile sprožile množične in uničujoče povračilne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo. S tem poskuša Moskva posredno izvajati pritisk na Nato oziroma ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi njene maksimalistične ozemeljske zahteve, pri katerih vztraja že vse od domnevnega dogovora v Anchorageu na Aljaski lani, postale izhodišče za začetek pogajanj.
Tako lahko razumemo tudi ruske navedbe, da so njene sile konec junija zasedle pomembno strateško mesto Kostjantinivka, ki velja za eno od ključnih utrdb ukrajinske obrambne linije v Doneškem bazenu, nad katerim Moskva v pogovorih z ZDA zahteva popoln nadzor v zameno za prekinitev ognja. Kijev padec mesta zanika.
Glede pomena volitev v dumo je poznavalec Rusije iz NC3 Denis Mancevič zadržan, češ da gre za formalnost.
Razmerja sil so se od Putinovega dogovora s Trumpom na Aljaski močno spremenila. Vojna divja v ruskih dnevnih sobah, na krožnikih, saj je hrana vse dražja, in v plamenih rafinerij od Sankt Peterburga do Moskve ter še dlje v notranjosti Rusije. Podobno ravnovesje se je vzpostavilo tudi na fronti. Med februarjem in majem so ruske sile zasedle le 164 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, medtem ko so jih v istem obdobju lani 1.151, kažejo podatki analitikov Black Bird Group.
"V tako imenovanem brisanem prostoru vzdolž frontne črte je vsaka stvar, ki se pojavi, naj gre za vozilo ali pehoto, v naslednji sekundi zasuta z droni in topništvom. Tam se je preprosto nemogoče gibati," je razmere na terenu v podkastu Info360 slikovito povzel nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Dobran Božič.
In prav v smeri prevešanja vojne v korist branilcev poskuša Ukrajina usmeriti pogled v času vrha Nata, kjer se bo poleg o vlogi evropskih zaveznikov, obrambni industriji in turški vlogi v nastajajoči evropski varnostni infrastrukturi razpravljalo tudi o nadaljnji pomoči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes Trumpu poskušal sporočiti, da brutalni ruski povračilni napadi niso znak moči, ampak šibkosti. Ni naključje, da vseskozi govori o pomoči v protizračnih sistemih.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je zaveznike pozval, naj zagotovijo, da Ukrajina dobi, kar potrebuje za obrambo svoje suverenosti, in se pri tem oprl na ukrajinski pogled. "Kijev spreminja dinamiko na bojišču," je zatrdil.
Krimska letalonosilka v plamenih
Podoben oziroma še večji simbolni učinek naj bi imeli tudi okrepljeni napadi na Krim. Putin ga je po zavzetju leta 2014 označil za "nepotopljivo letalonosilko". V letih od takrat je Moskva utrdila svoj položaj, medtem ko si prizadeva integrirati približno 2,5 milijona prebivalcev polotoka v Rusijo ter ga preoblikovati v privlačno turistično regijo. Krim je hkrati Putinov spomenik in izhodiščna točka imperialne restavracije Rusije.
Zato ga poskušajo ukrajinske sile z množičnimi dronskimi napadi osamiti in zanetiti požar na Putinovi letalonosilki. S pomanjkanjem goriva, elektrike in celo tekoče vode jim to uspeva. "Črpalke so zaprte, ljudje bežijo s Krima, turistov tako rekoč ni, ukrajinski napadi pa ne ponehajo," razmere opisuje nekdanji Delov dopisnik iz Moskve Branko Soban. Konec junija so nehali voziti trajekti, večkrat je bil zadet ključni Kerški most. "Krim so Ukrajinci z globokimi napadi z droni in raketami tako rekoč odrezali od ruskega ozemlja," o razmerah na polotoku, kjer je bilo razglašeno izredno stanje, pravi Dobran Božič.
Tudi tu so, podobno kot v primeru naftne in vojaške infrastrukture v osrčju Rusije, glavno vlogo odigrali napredni droni. ''Na Krimu se ni kam skriti,'' je o razmerah dejal upokojeni ameriški generalpodpolkovnik Ben Hodges, ki je nekoč poveljeval ameriškim četam v Evropi. ''Ukrajinci so sposobni napasti vsako točko, kjer je nameščena zračna obramba, logistično središče, letališče ali poveljstvo.''
Sliši se kot totalna vojna, a opozorilne sirene na polotoku so izklopljene. Pa ne zato, ker bi bil polotok varen, ampak ker bi sicer sirene tulile 22 ur na dan in nihče ne bi spal, je ne enem izmed tamkajšnjih lokalnih radiev prostodušno dejal visoki ruski uradnik.
Hudič je v podrobnostih
Krim se tako iz simbola ruske veličine hitro spreminja v simbol nesposobnosti Moskve. Skoraj nihče več ne verjame, da lahko Kremelj reši naraščajoče težave, kar pa povzroča vse večji glavobol Putinu, saj Krim kaže, v katero smer se počasi pomika vsa Rusija.
"Najbolj problematično za Kremelj je spoznanje številnih, da je za te razmere vsaj posredno kriva oblast. V dobrem duhu personalističnih avtokracij in ruske carske tradicije bo oblast na vse pretege poskušala odgovornost prevaliti na 'slabe bojarje', a to deluje samo do neke stopnje. Ko bo kozarec prepoln, tudi ta trik ne bo več deloval," je v komentarju zapisal Mancevič.
Cena vojne za rusko gospodarstvo in Ruse iz dneva v dan narašča. "Gospodarstvo se ohlaja, fiskalni stimulus vojne bledi, dodatni varnostni ukrepi, na primer izklapljanje interneta po vzoru Irana, pa povzročajo dodatno finančno škodo," pravi poznavalec.
"Realni prihodki so že v letih 2024 in 2025 začeli upadati, letos je ta upad še strmejši. Vojaški proračun je požrl številne realne sektorje in delovna mesta, podjetja zapirajo svoja vrata, inflacija še kar vztraja – ljudje se pritožujejo nad visokimi stroški življenja, predvsem komunalnih storitev in hrane," povzema vse slabše razmere v ruskem gospodarstvu.
"Rusko gospodarstvo je v resni krizi, rast upada, finančni blažilci krize pa so izčrpani," je zapisal Soban. Putin lahko vojsko financira s prodajo nafte, a zaradi vojne in sankcij to počne vse težje, pravi.
"Vprašati se moramo, ali ga bo to spodbudilo k pogajanjem ali k nadaljnjemu zaostrovanju, kajti možnosti mu ne manjka, od mobilizacije do razširitve napadov na skladišča in zbirališča orožja, ki ga Ukrajini pošiljajo zavezniki," je o Putinovih potezah dejal ruski poznavalec in publicist Mark Galeotti.
Medtem se krepi tudi učinek zahodnih sankcij. "Sankcije delujejo kot učinkovit fiskalni pritisk: zaradi nujnih diskontov in višjih transakcijskih stroškov so se neto prihodki Ruske federacije iz naslova naftne rente zmanjšali prav v času, ko ruski vojaški izdatki v letu 2025 dosegajo rekordne ravni," je na temo mednarodnih sankcij zapisal Mancevič.
Čeprav je Rusija vse bolj potisnjena v obrambni položaj, pa Putinov režim še ni ogrožen, menijo poznavalci. "Če se bo izkazalo, da ne more ubraniti Krima, bo v očeh Rusov izpadel kot zelo šibek," je v podkastu In Moscow's Shadows dejal ruski poznavalec in publicist Mark Galeotti. "A vprašati se moramo, ali ga bo to spodbudilo k pogajanjem ali k nadaljnjemu zaostrovanju, kajti možnosti mu ne manjka, od mobilizacije do razširitve napadov na skladišča in zbirališča orožja, ki ga Ukrajini pošiljajo zavezniki." Navedbe latvijskih obveščevalcev, češ da se Moskva pripravlja na vojaške provokacije na Poljsko in baltske zaveznice Nata, kažejo, da je to realna možnost.
Vstaja Rusov? Nesposobni oblasti bi se lahko uprl le socialno največji sloj, torej ali delavstvo ali birokracija, meni Mancevič, a dodaja, da bi proces moral vključevati razkroj socialne države in predvsem sistema redistribucije premoženja (socialni transferji, vojaške plače itd.). "Hudič je v tem, da je to lahko zelo dolgo obdobje, ki ga nadaljnje ekonomsko izčrpavanje ali cene nafte lahko pospešijo, a to ni strategija," sklene.