Javni sektor: Z visokošolsko izobrazbo plača primerljiva s trgovcem

V Sloveniji je brezposelnost na rekordno nizki ravni, po podatkih zavoda za zaposlovanje je manj kot 45 tisoč registriranih brezposelnih.

Kot poudarjajo gospodarstveniki, zaradi ugodnih gospodarskih razmer številna podjetja le stežka najdejo ustrezen kader. Kako pa je v javnem sektorju?

Na portalu javne uprave, kjer so objavljena prosta delovna mesta za javno upravo, je bilo v ponedeljek, 19. avgusta, odprtih 114 prostih delovnih mest. Nove zaposlene iščejo ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote. Za večino objavljenih prostih delovnih mest je zahtevana vsaj visokošolska izobrazba.

Pod drobnogled smo vzeli tri naključno izbrana delovna mesta, kakšne pogoje mora izpolnjevati kandidat in kakšno plačo lahko pričakuje. Prav tako smo institucije, ki iščejo nove okrepitve, vprašali, koliko ljudi se prijavi na posamezne razpise in ali imajo težave pri iskanju ustreznih kadrov.

Iščejo svetovalca, inšpektorja …

Inšpektorat RS za okolje in energijo, ki spada pod ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, išče kadrovika. Za zasedbo delovnega mesta pričakuje vsaj visokošolsko izobrazbo (katero, v razpisu ni navedeno) in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Na upravi za jedrsko varnost (ministrstvo za naravne vire in prostor) želijo ekipo okrepiti z osebo, ki bo zasedla delovno mesto svetovalca v sektorju za sevalno varnost in materiale. Tudi za to delovno mesto morajo imeti kandidati vsaj visokošolsko izobrazbo (smer ni opredeljena), najmanj sedem mesecev delovnih izkušenj, strokovni izpit iz upravnega postopka II. stopnje. Finančna uprava pa išče višjega svetovalca v uradu za splošne zadeve, ki mora prav tako imeti vsaj visokošolsko izobrazbo in pet let delovnih izkušenj na zahtevani stopnji izobrazbe.

Z visokošolsko izobrazbo podobna plača kot trgovec

Za omenjena delovna mesta lahko kandidati pričakujejo: 1.550 evrov bruto (svetovalec za jedrsko varnost), 1.877 evrov bruto bo plača kadrovika na inšpektoratu za okolje, plača višjega svetovalca na Fursu pa bo dobra dva tisočaka bruto. Za primerjavo: letos marca je eden od trgovcev dvignil plače svojim zaposlenim, in sicer je plača trgovca začetnika s 36-urnim tedenskim delovnikom okoli 1.500 evrov bruto.

Kako določajo plače v javni upravi?

Plačni sistem javnega sektorja temelji na zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in na njegovi podlagi sprejetih predpisih ter kolektivnih pogodbah. Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma ga je pridobil z napredovanjem. Z akti o sistemizaciji delovnih mest v posameznem organu so določena razpoložljiva delovna mesta in nazivi ter izhodiščni plačni razredi za vsako delovno mesto posebej. Poleg osnovne plače so zaposleni pod pogoji, ki jih določa normativni okvir, upravičeni še do dodatkov in dela plače iz naslova delovne uspešnosti.

STA

Javni sektor je nefleksibilen

Kot poudarja Tilen Prah iz zaposlitvene agencije Kariera, ima vsa javna uprava zelo močno sistemiziran in reguliran sistem plač in delovnih mest. "Njihovo spreminjanje, dvigovanje ter prilagajanje tržnim pogojem je kompleksno, dolgotrajno ter nemalokrat tudi družbeno zelo občutljivo. Dvig plač v javni upravi je družbeno zelo občutljiva tematika, ki nemalokrat povzroči nezadovoljstvo dobršnega dela javnosti, pa naj bo to upravičeno ali ne," plače v javnem sektorju komentira Prah.

In kako komentira dejstvo, da v omenjenih razpisih za prosta delovna mesta zaposleni ne bo dobil niti povprečne slovenske plače, ki je nekaj nad 2.340 evri bruto. "Najbolj nefleksibilnost občutijo delovna mesta in poklici, ki jih najdemo tako v gospodarstvu kot javni upravi, kjer se lahko dela primerjava med plačami. Zatorej je razloge za 'slabše' pogoje v javni upravi iskati predvsem v nefleksibilnosti sistema plač. Veliko zavodov te izzive rešuje z 'outsourcingom' nekaterih neključnih dejavnosti," še pravi Prah.

 

 

V javnem sektorju v povprečju okoli 15 odstotkov višja plača

V Sloveniji je povprečna plača v javnem sektorju, podobno kot v drugih državah, višja kot v zasebnem sektorju. Kot ugotavlja Umar, je bila v obdobju od leta 2005 do leta 2022 povprečna plača v javnem sektorju za približno četrtino višja od povprečne plače v zasebnem sektorju.

"Razmerje med plačama se pri nas sicer že dalj časa, z izjemo nekaterih let, postopoma zmanjšuje zaradi nekoliko višje rasti povprečne plače v zasebnem sektorju," so sporočili iz Umarja. Letošnjega maja je bila ta razlika nekaj manjša, in sicer okoli 15 odstotkov v korist javnih uslužbencev. Kot poudarjajo na Umarju, je razlika predvsem zaradi višje izobrazbe v javnem sektorju. V javnem sektorju ima vsaj visokošolsko izobrazbo nekaj manj kot 60 odstotkov zaposlenih, medtem ko je ta odstotek v zasebnem sektorju pod 30 odstotki.

Razlika predvsem zaradi strukture poklica

Med najpomembnejšimi dejavniki razlik v plačah je prav struktura poklicev, ki je posledica razlik med dejavnostmi znotraj sektorja, opozarjajo v Umarju. V javnem sektorju je delež poklicev z več zahtevanimi specifičnimi veščinami skoraj 50-odstoten, medtem ko je v zasebnem sektorju precej manjši. Čeprav je povprečna plača med poklicnimi skupinami za strokovnjake v zasebnem sektorju nekoliko višja, velik delež takšnih poklicev v javnem sektorju bolj vpliva na povprečno plačo celotnega sektorja kot v zasebnem sektorju, v analizi ugotavlja Umar.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar