Slovenija lani z najmanj rojstvi v zgodovini; Kaj to pomeni za gospodarstvo?

Nataliteta v Sloveniji podobno kot drugod v razvitih državah vseskozi upada. V 2023 se je v Sloveniji rodilo 16.989 otrok, najmanj doslej in 4 odstotka manj kot leto prej, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada Surs.

Prvič v zgodovini se je v Sloveniji rodilo manj kot 17 tisoč otrok, navaja Surs, pri čemer se je rodilo 8.677 dečkov in 8.312 deklic, skupno torej 16.989 otrok. V primerjavi z letom prej je bilo rojstev za 3,6 odstotka oziroma 638 manj, v 102-letni zgodovini spremljanja tega podatka pa najmanj doslej. Na tisoč prebivalcev se je tako rodilo 8 otrok, najmanj od leta 1922.   

Negativni trendi v nataliteti krepijo pritiske na socialne sisteme držav in diktirajo kadrovsko politiko podjetij. Kot smo pred nedavnim ugotavljali na straneh Bloomberg Adria, povprečna starost zaposlenega narašča. Delodajalci pa morajo prilagoditi delovna mesta, pri čemer priseljevanje ne bo uspelo povsem izničiti neugodnih demografskih gibanj.  

Staranje izziv za delodajalce

Iz ministrstva za delo so za Bloomberg Adria pojasnili, da je vpliv priseljevanja precenjen. "Predvidevamo torej lahko, da bo staranje slovenske družbe zaradi višjih migracij v prihodnosti manj pereč problem kot se kaže v uradnih statistikah: brez migracij pa bi bile razmere bolj kritične, saj imamo v Sloveniji negativen naravni prirast (več umrlih kot rojstev), ta trend pa se bo kot kaže zaenkrat nadaljeval."

"Primanjkljaj delovne sile je strukturne narave. Glavna strukturna značilnost je staranje prebivalstva. Število tistih, ki vstopajo na trg dela, ni toliko kot tistih, ki izstopajo," je pred kratkim povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Razmere na trgu dela silijo delodajalce, da ohranjajo v zaposlitvi starejše delavce, čeprav bi imeli rajši zaposlenih več mlajših in sveže šolanih delavcev. Vendar je za slednje velika konkurenca in jih ni dovolj, je za naš medij povedal profesor ljubljanske ekonomske fakultete Janez Malačič. Po drugi strani pa se delodajalci trudijo ohranjati čim bolj vzdržno starostno strukturo svojih zaposlenih.

Takšne razmere lahko spremeni samo dodatno usposabljanje starejših na delovnem mestu in sprememba motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve o odhodu v pokoj ali podaljšanju zaposlitve do višje starosti," je razmere komentiral profesor Malačič.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar