Ne le podjetja, se bodo v tujino selili tudi normiranci?

Finančno ministrstvo je v ponedeljek popoldan v javno obravnavo poslalo predlog davčnih sprememb, ki med drugim spreminjajo tudi pogoje za normirane samostojne podjetnike. Kot so zapisali v predlogu, želijo nasloviti predvsem problematiko popoldanskih normirancev, za katere je veljavni sistem po njihovem mnenju še posebno ugoden, in tistih z večjimi letnimi prihodki. Normirance sicer poznajo tudi v nekaterih sosednjih državah, zato so pripravili tudi primere, kakšna je obdavčitev tam.

Trn v peti ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so predvsem 'najbogatejši' normiranci. "Oblikovati želimo sistem, ki bi služil predvsem osnovnemu cilju, torej poenostavitvi pri določanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti predvsem za zavezance z majhnim obsegom poslovanja," so jasno zapisali v pojasnilu davčnih sprememb. To dokazujejo tudi  finančne posledice za javnofinančno blagajno.

Popoldanski normiranci (ki niso socialno zavarovani na osnovi opravljanja dejavnosti) bodo glede na predlagane spremembe po ocenah ministrstva v državno blagajno prinesli devet milijonov evrov več dohodnine. Občutno manj bodo po ocenah predlagane spremembe prizadele polne normirance (ki so zavarovani iz opravljanja dejavnosti), saj bodo plačali za tri milijone evrov več dohodnine.

Manj kot desetina normirancev presega 60 tisoč evrov prihodkov

Glavna sprememba, ki jo predvidevajo na ministrstvu za finance, je znižanje najvišje dovoljene meje prihodkov za obe vrsti espejev. Za polni espe bi se ta z zdajšnjih 100 tisoč evrov znižala na 60 tisoč evrov, za popoldanski espe pa s 50 na 30 tisoč evrov na letni ravni.

Število zavezancev, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, narašča že od leta 2013, ko so spremembe zakonodaje omogočile lažjo vključitev v ta sistem in visoko višino normiranih odhodkov. "V primerjavi z letom 2013 pa se je število normirancev lani povečalo za več kot šestkrat," ugotavljajo na ministrstvu.

Čeprav ministrstvo ugotavlja, da je trenutni sistem še posebno ugoden za popoldanske normirance in tiste z večjimi letnimi prihodki, pa je takih relativno malo. Kaj kažejo številke?

Med zavezanci, ki so ugotavljali davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je nekaj več kot polovica polnih espejev. Pri tem pa je bilo zavezancev s prihodki do 60 tisoč evrov približno 86 odstotkov zavezancev, od tega več kot polovica s prihodki do 30 tisoč evrov.

Porazdelitev popoldanskih normirancev po prihodkovnih razredih kaže nekoliko drugačno sliko, saj jih skoraj 80 odstotkov dosega prihodek do 30 tisoč evrov, do 12.500 evrov letnih prihodkov pa jih je 54 odstotkov.

Le osem odstotkov zavezancev je imelo prihodke nad 60 tisoč evrov, dva odstotka pa nad 100 tisoč evrov, delež davčne obveznosti v celotni davčni obveznosti zavezancev s prihodki nad 60 tisoč evrov je bil 39 odstotkov, tistih s prihodki nad 100 tisoč evrov pa 18 odstotkov.

Ne le podjetja, se bodo v tujino selili tudi normiranci?

Za normirane espeje bo po novem največja težava meja, da lahko samostojni podjetnik sploh ostane normiranec. Glede na trenutni predlog sprememb zakona se bo namreč spustila s sedanjih 300 tisoč evrov prihodkov v dveh zaporednih letih na 120 tisoč evrov prihodkov v dveh zaporednih letih. "V praksi opažamo kar veliko takih espejev, ki bodo glede na predvidene spremembe morali izbrati drugo obliko poslovanja," meni Anja Premrn iz računovodskega servisa Unija. 

Kljub temu ugotavlja, da bo obdavčitev za večino normiranih espejev, ki bodo lahko ostali normiranci, še vedno ugodnejša kot druge oblike poslovanja. "Predvsem tisti, ki opravljajo predvsem storitvene dejavnosti, kot je na primer IT in razno svetovanje, imajo načeloma zelo malo odhodkov, zato bo zanje še vedno najbolj zanimiva oblika poslovanja v obliki normiranega espe," pravi Premrn.

Bodo davčne spremembe normirance pregnale ne samo v druge oblike poslovanja, ampak tudi v tujino? "Že po zadnjih spremembah, vezanih na znižanje višine priznanih odhodkov za normirane espeje, smo opazili porast zanimanja za poslovanje v tujini. Z novimi spremembami na tem področju pa pričakujemo, da bo le tega še več," opozarja Premrn.

Kakšna pa je davčna obravnava teh poslovnih subjektov v nekaterih evropskih državah? Primerjave po državah so zapisali v predlogu davčnih sprememb.

Primerjava po državah

Avstrija

V Avstriji davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov ugotavljajo tisti davčni zavezanci, ki dosegajo dohodek iz neodvisnih storitev ali dohodek iz trgovanja oziroma poslovanja. Tem ni treba voditi poslovnih knjig in jih ne vodijo prostovoljno, njihovi prihodki preteklega leta pa ne smejo presegati 220 tisoč evrov.

Normirani odhodki lahko obsegajo do 12 odstotkov prihodka (največ 26.400 evrov) oziroma šest odstotkov prihodka (maksimalno 13.200 evrov) za določene zavezance (na primer avtorje, učitelje, znanstveno osebje in svetovalci). Poleg normiranih odhodkov pa lahko upoštevajo tudi dejanske odhodke za stroške prodaje, surovin, polproizvodov, plač (s stroški prispevkov za socialno varnost).

Italija

Dohodek iz dejavnosti se izračuna po pravilih za obračun dohodka za obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb, z določenimi prilagoditvami in je na splošno obdavčen po progresivnih davčnih stopnjah od 23 do 43 odstotkov. Posamezniki, ki opravljajo poslovno dejavnost, in umetniki se lahko odločijo za ugodnejšo davčno obravnavo, če v preteklem davčnem letu njihovi prihodki niso presegli 85 tisoč evrov in bruto stroški dela niso presegli 20 tisoč evrov.

V tem primeru se obdavčljiv dohodek prilagodi s koeficientom, ki je odvisen od vrste dejavnosti. Za tako ugotovljeni dohodek se obračuna nadomestni 15-odstotni davek oziroma petodstotni za prvih pet let dejavnosti. Posameznik prav tako ni zavezanec za DDV, je oproščen določenih obveznosti glede skladnosti in lahko uveljavlja ugodnejši režim za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Ugodnejša davčna obravnava je mogoča, če prejeti prihodki v davčnem letu ne presegajo 100 tisoč evrov. Za davčno leto 2023 so lahko posamezniki, ki opravljajo poslovno dejavnost, in umetniki, ki se niso odločili za tako ugodnejšo davčno obravnavo, lahko uporabili 15-odstotni nadomestni davek na del njihovega obdavčljivega dohodka, ki ni presegal 40 tisoč evrov.

Belgija

Belgija ima možnost uveljavljanja normiranih odhodkov za poklicne dejavnosti. Stroški, povezani s pridobivanjem dohodka iz dejavnosti in iz poklicnih dejavnosti na splošno, zmanjšujejo davčno osnovo. Zavezanci, ki opravljajo poklicno dejavnost in vodijo poslovne knjige, lahko uveljavljajo normirane odhodke v višini 30 odstotkov, vendar največ do 5.750 evrov.

Za druge zavezance, ki opravljajo poklicno dejavnost (ne vodijo poslovnih knjig) se normirani odhodki za davčno leto izračunajo na podlagi naslednje preglednice:

Dejanski stroški, ki presegajo normirani znesek, se lahko odštejejo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar