Zbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali. Celoten teden je minil v znamenju praznika dela.
Vse več starih, vse manj mladih, kaj to pomeni za trg dela?
Napovedi statistikov so neizprosne; v naslednjih generacijah bo delež starejših med prebivalci Slovenije vse večji, delež mladih pa vse manjši. Zaradi upadanja rojstev, zmanjševanja umrljivosti in s tem podaljševanja življenja se v Sloveniji spreminja starostna struktura prebivalcev.
V začetku leta 1982 je bilo v Sloveniji dvakrat več otrok (starih do 14 let) kot starejših od 65 let in 2,8-krat več mladih (starih do 19 let). V začetku leta 2022 pa je bilo starejših 40 odstotkov več kot otrok in skoraj osem odstotkov več kot mladih. Evropski statistični urad Eurostat napoveduje, da bo leta 2100 v Sloveniji starejših 2,5-krat več kot otrok.
Preberi še
Kako delavcem izplačati ustrezne plače in ob tem ne bankrotirati
Povečalo se je število zaposlenih, ki nameravajo prihodnje leto zamenjati službo.
03.05.2024
Osem urni delovnik je mit – produktivni smo manj kot tri
Če je mogoče, naj bo poudarek na rezultatih, ne na času, preživetem v pisarni.
29.04.2024
Kdor podcenjuje Kitajsko, postavlja pod vprašaj svoje preživetje
Slovenski gospodarstveniki so na Kitajskem iskali poslovne povezave.
29.04.2024
Kako evropski zeleni dogovor nastaja na rdečem Kitajskem
Ekonomska strategija 'Narejeno na Kitajskem 2025' narekuje 70-odstotno samozadostnost industrije čipov.
29.04.2024
Slovenija po 20 letih v EU povečini zapravila ekonomsko prednost
Slovenski BDP na prebivalca naraščal za dva odstotka na leto; Višjegrajci za 16, Balti za 31.
02.05.2024
Osem urni delovnik je mit – produktivni smo manj kot tri
Iz časa industrijske revolucije in sociologa Roberta Owna je ostal slogan "Osem ur dela, osem ur rekreacije in osem ur spanja". Takrat je bila ideja o treh osmicah radikalna, še posebej zato, ker so delavci na svojih delovnih mestih preživeli tudi po 16 ur.
Od industrijske revolucije do leta 1926 in revolucionarne poteze Henryja Forda, ustanovitelja podjetja Ford Motors, ki je ta slogan uresničil, je minilo sto let. Bil je prvi, ki je za svoje delavce uvedel 40-urni delovni teden, torej pet dni po osem ur.
Voditelji svetovnih podjetij pihajo v jadra krajšega delovnega tedna
Ko se je leta 2020 zaradi pandemije svet zaprl, je na milijone zaposlenih svoje računalnike postavilo na jedilne mize. Začela se je revolucija dela na daljavo. Leta 2024 pa je bil z uveljavitvijo modela štiridnevnega delovnega tedna in napovedjo Billa Gatesa, ki govori celo o tridnevnem režimu, storjen korak dlje.
Različne države in podjetja so doslej – bolj ali manj uspešno – testirali model štiridnevnega delovnega tedna, ki predvideva, da število delovnih ur bodisi ostane 40 ali pa se skrajša na 32.
Eden največjih izzivov pa je, da je uspeh tega modela odvisen od vrste dela, ki se izvaja … ali?
Konec pisarne še ni na obzorju, hibridni model kot idealna rešitev
Ukinitve pisarn in prehoda na polno delo od doma v regiji Adria ne bo, po mnenju poznavalcev pa je malo možnosti, da bi se to zgodilo tudi v Evropi. Prav tako je raziskava pokazala, da veliko ljudi meni, da delo od doma negativno vpliva na njihovo karierno napredovanje.
Po drugi strani pa mnogi zaposleni trdijo, da so bolj produktivni od doma, medtem ko šefi nekaterih velikih podjetij poročajo, da imajo delavci na daljavo manjšo obremenitev.
Kako delavcem izplačati ustrezne plače in ne bankrotirati
Povišanje življenjskih stroškov je vodilo do povečanega pritiska javnosti, da se sprejme ukrepe za zaščito zaposlenih in družin v današnji turbulentni in nepredvidljivi gospodarski realnosti, zato izplačevanje plače, ki zadostuje za pokritje življenjskih stroškov postane prioriteta delodajalcev. To je pomembna točka pri ustvarjanju trajnostnega podjetja.
Podjetje PwC in fundacija WageIndicator sta pripravili poročilo o ustrezni plači, s ciljem, da bi omogočili vpogled v trenutne trende in tržne prakse, ob upoštevanju ključnih dejavnikov in izzivov, s katerimi se srečujejo organizacije.
20 let v EU - Slovenija po 20 letih v EU povečini zapravila ekonomsko prednost
Pred 20 leti je pomlad Sloveniji prinesla dvojni razcvet. Država je najprej konec marca 2004 postala članica zveze Nato, mesec kasneje, 1. maja, pa je skupaj še z desetimi državami vstopila v Evropsko unijo. To je bila peta in največja širitev povezave tako po številu ljudi kot držav, zato je bila poimenovana veliki pok.
"Slovenija je dokazala, da je uspešno prešla iz socializma v demokracijo in tržno gospodarstvo," v retrospektivi pravi predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko. Z vstopom v EU se je naši državi odprl več stomilijonski trg, pridobili smo finančne in razvojne prednosti, kot evropskim državljanom so se nam odprle možnosti za zaposlovanje, s skupno valuto leta 2007 se je poenostavilo poslovanje podjetij in potrošnja posameznikov, schengenski mejni režim pa je poskrbel, da so padle tudi fizične meje.
Toda vmes so Slovenijo kot članico pretresale tudi krize; od finančne in migrantske pa vse do pandemije covida in ruske invazije na Ukrajino. Kakšna je torej po 20 letih bilanca članstva naše države v elitnem evropskem klubu?
Izmed članic, ki so se uniji pridružile pred 20 leti, se je denimo kupna moč na prebivalca v Sloveniji okrepila za najmanj. Država je ob vstopu leta 2004 dosegala 88 odstotka povprečne razvitosti EU, merjene z bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca in je v naslednjih dveh desetletjih napredovala za pičli dve odstotni točki, so izračunali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Kaj je Sloveniji prineslo 20 let članstva v EU?
Slovenci v poldrugem letu dolgoročno vezali 1,68 milijarde evrov
Obrestne mere na posojila so dosegla vrh in že upadajo. Tudi na depozite so se začele nižati, kažejo podatki Evropske centralne banke (ECB).
Vloge slovenskih gospodinjstev so februarja na mesečni ravni upadle. Skupno jih je bilo za 26,331 milijarde evrov, kar je 194,5 milijona evrov manj kot januarja, kažejo podatki Banke Slovenije. Gre za največji medletni upad vlog po marcu 2022, ko so se znižale za 276,4 milijona evrov. To je drugi največji mesečni upad vlog v zadnjih sedmih letih.
Ob koncu leta so te več mesecev zapored zlagoma upadale, decembra pa se tradicionalno občutno povečajo, predvsem zaradi učinka izplačila 13. plače, božičnic in nagrad. Na medletni ravni so bile vloge februarja večje za 344,7 milijona evrov oziroma 1,3 odstotka.
Kaj Slovenci počnejo z vlogami pri slovenskih bankah?
Majske dražbe: Apartmaji, stanovanja, hiše in gostilna
Nazadnje smo natančneje pogledali, katera stavbna zemljišča so naprodaj na dražbah. Takrat smo izbrali najbolj zanimive nepremičnine, ki bodo do konca maja naprodaj v stečajnih in izvršilnih postopkih, prodajajo pa jih občine in ministrstva.
Naprodaj je ponovno Vila Škapin v Mariboru, vendar ministrstvo za javno upravo cene ni spreminjalo in ostaja pri 1,56 milijona evra. Več stavbnih zemljišč prodaja občina Piran. Za slabih 83 tisočakov bo naprodaj stanovanje v ljubljanski Šiški. V stečaju Merkurja bo ponovno na voljo apartma v soseski Oltra v Ankaranu. Za četrt milijona evrov bo naprodaj dvostanovanjska hiša v središču Pirana. Rdeči križ Slovenije išče novega lastnika za stanovanje v Ankaranu.
Katere nepremičnine boste lahko dražili po prvomajskih praznikih?
Čakalne dobe: Najbolj nedostopen je dermatolog
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil redno poročilo o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu. Pogledali smo, na katere storitve se najdlje čaka in kakšni so trendi.
Po podatkih NIJZ se pri napotnici zelo nujno najdlje čaka na prvi pregled pri dermatologu, nevrologu, kardiologu, urologu, ortopedu in revmatologu. Na seznamu prvih pregledov, na katere se najdlje čaka, sta še prvi oromaksilofacialni pregled in prva psihiatrična obravnava.
Dolge čakalne dobe so tudi za ultrazvočne preiskave in preiskave z magnetno resonanco.
Ameriški Fed vnovič s premorom
Zvezni odbor za odprti trg (FOMC) ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki deluje kot oblikovalec denarne politike za največje gospodarstvo na svetu, na današnjem zasedanju vnovič ni posegal v ključne obrestne mere. Referenčno obrestno mero so ohranili v razponu od 5,25 do 5,5 odstotka in tako ostajajo na najvišji ravni po letu 2001. To je v skladu s pričakovanji na trgu. Zapisnik seje Feda bo objavljen 24. maja.
Kaj se bo dogajalo z obrestnimi merami v prihodnje?
Glovo zapušča Slovenijo
Podjetje Glovo, ki je prevzel slovenskega ponudnika za dostavo hrane na dom Ehrano, se umika iz Slovenije.
"Obveščamo, da od 10. maja (od 22. ure) podjetje Glovo ne bo več nudilo storitev dostave v Sloveniji. Odločitev o prenehanju poslovanja v tej državi temelji na ponovni oceni naših prednostnih naložb," so sporočili iz podjetja. Do omenjenega datuma, tako so še zapisali strankam v elektronskem sporočilu, bodo svoje storitve opravljali nemoteno.
Slovenija ima slabše pogoje za tuje naložbe kot države v regiji
Regija Adria je bila v preteklih letih uspešna pri privabljanju tujih naložb, ki so leta 2023 znašale skoraj deset milijard evrov ali dvakrat več v primerjavi z desetletnim povprečjem pred pandemijo. Ugoden geografski položaj v Evropi, razvojni potencial, ki temelji na razpoložljivosti delovne sile, ter vse večja globalizacija in tako imenovan 'nearshoring', so bili glavni dejavniki za močne tuje naložbe, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
Celotno poročilo analitikov Bloomberg Adria si lahko preberete tukaj.
Nepremičninski posredniki do konca leta pričakujejo manjšo rast
V zadnjem mesecu se je promet z nepremičninami v Ljubljani malenkost okrepil, cene pa ostajajo na rekordih. Kaj se bo dogajalo na trgu do konca leta smo vprašali nekaj nepremičninskih posrednikov.
Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo na trgu nepremičnin podobno celotnemu lanskemu letu. Obseg poslov je bil za razliko od prejšnjih let manjši, cene pa so se gibale v povprečju nad štirimi tisoč evrov za kvadratni meter. Kot so nam povedali nepremičninski posredniki se je promet aprila malenkost okrepil, prav tako cene. Povprečno ceno nad štiri tisočake gre predvsem pripisat višjim cenam manjših enot in novogradnjam.
Kdor podcenjuje Kitajsko, postavlja pod vprašaj svoje preživetje
Močna slovenska gospodarska delegacija, ki je z zunanjo ministrico Tanjo Fajon obiskala Kitajsko, je sporočilo azijski velikanki, da slovensko gospodarstvo išče priložnosti za sodelovanje. Večina podjetij je med obiskom obiskala tudi podjetji BYD in Huawei, se udeležila poslovnega foruma s kitajskimi podjetji, Slovensko-kitajski poslovni svet je organiziral še obisk Hongkonga.
Predstavniki šestih podjetij so se srečali tudi s kitajskim podpredsednikom. Velik potencial kaže sodelovanje na področju turizma, tudi zimskih športov. Žiga Vavpotič, predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta, je za Bloomberg Adria TV ocenil, da je bila to zgodovinska delegacija, saj je v njej sodelovalo več kot 70 ljudi iz več kot 50 podjetij.
Pogovor si lahko ogledate tukaj.
Sedem slovenskih startupov, ki so pritegnili največ kapitala
Za vsako dobro poslovno idejo se najde investitor, ki je to idejo pripravljen tudi finančno podpreti. Poiskali smo družbe iz regije, ki so s svojimi idejami, produkti in storitvami ter poslovno vizijo pritegnile kapital najbolj zahtevnih investitorjev z vsega sveta in drugič zaporedoma sestavili seznam TOP 30 investicijskih magnetov regije Adria.
Tokrat smo se osredotočili na slovenska podjetja, ki so pritegnila največ tveganega kapitala.
Kako evropski zeleni dogovor nastaja na rdečem Kitajskem
Kitajski predsednik Xi Jinping je med lanskim zasedanjem nacionalnega ljudskega kongresa nepričakovano segel v besedo predstavniku podjetja XCMG iz province Jiangsu. Presenečenemu mandarinu je generalni sekretar partijskega dvora med navajanjem proizvodnih kvot tretjega največjega proizvajalca gradbene mehanizacije na svetu zastavil kaj pomenljivo vprašanje. "Mar so čipi, ki poganjajo vaše žerjave izdelani na Kitajskem," je zanimalo voditelja, s čimer je ta poskušal naglasiti urgenco izvajanja nacionalne strategije 'Narejeno na Kitajskem' do konca leta 2025.
Kitajska bo letos za znanost in tehnologijo namenila rekordnih 52 milijard dolarjev, kar je desetodstotno povečanje v primerjavi z lani in največje od leta 2019. Od tega pa si bo zajeten kos pogače odrezal prav tamkajšnji tehnološki sektor, ki mora državi na področju izdelave čipov do konca prihodnjega leta zagotoviti 70-odstotni nivo samozadostnosti.