"Ukrajinci vztrajamo že 724 dni. Še pred 725 dnevi smo bili prepričani, da kaj takega sploh ni mogoče," je v enem najbolj kljubovalnih govorov, odkar se je pred slabima dvema letoma začela nezakonita ruska invazija na njegovo državo, dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Na münchenski varnostni konferenci je minulo soboto govoril o tem, da Rusija zaradi pomanjkanja ukrajinskega streliva narekuje tempo vojne. Putinovo "sovraštvo ne pozna premora in meja", je silovitost najobsežnejših bojev na evropskih tleh od druge svetovne vojne naprej povzel ukrajinski predsednik.
Putinove fantazije
"Putin živi v fantaziji, da ruski imperij še obstaja in da ga je treba rešiti," mentaliteto ruskega voditelja pojasnjuje Branko Soban, nekdanji dolgoletni dopisnik časopisa Delo iz Moskve. Izvrsten poznavalec Rusije poudarja, da se je ukrajinska vojna dejansko začela februarja 2014, ko je prišlo do priključitve polotoka Krim in napada na Donbas.
Preberi še
Kallas: EU naj z evroobveznicami krene nad Putinove tanke
Estonska premierka Kaja Kallas v pogovoru za Bloomberg pozvala Bruselj k izdaji obrambnih evroobveznic.
19.02.2024
Po dveh letih bojev Putin zmaguje, Zelenski moleduje, Golob pa omahuje s strelivom
Slovenska proizvodnja streliva obstala na mrtvi točki, na razpisu za pol milijarde evrov ni domačih podjetij.
09.02.2024
EU se pripravlja, da ne bo podaljšala dogovora o tranzitu ruskega plina čez Ukrajino
Evropa še vedno prejema ruski plin prek Ukrajine in Turčije, medtem ko je dobava po Severnem toku ustavljena.
26.01.2024
Ukrajina: Edina strateška industrija po vojni bo obrambna
Dolgoročni cilj Kijeva je privatizirati povečini državno obrambno industrijo in jo uskladiti z Natom.
27.11.2023
Medtem ko Zahod omahuje, je Putin že pripravljen na neskončno vojno
Cene življenjskih potrebščin so se v Rusiji v septembru zvišale na 5,5 odstotka.
06.10.2023
Zelenski je ruskega predsednika Vladimirja Putina v govoru označil za pošast, ki seje smrt vsepovprek. Dan prej je v ruskem zaporu umrli Aleksej Navalni, osrednja figura tamkajšnje opozicije. Putin je tik pred obletnico vojne in marčevskimi volitvami v slogu mafijskega šefa poslal zgovorno sporočilo: putinistični režim ne trpi notranjih oporečnikov in zunanjih sovražnikov.
Navalni je izjema. Vendar zgolj v smislu, da zanesljivih podatkov o natančnem številu žrtev Putinovega režima tako v Rusiji kot tudi v Ukrajini ni. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je januarja podal oceno, češ da je ukrajinska vojska lani utrpela 215 tisoč žrtev. Ameriška podpredsednica Kamala Harris pa na drugi strani, da je skupno število ranjenih in padlih ruskih vojakov preseglo 300 tisoč.
"Putin živi v fantaziji, da ruski imperij še obstaja in da ga je treba rešiti," mentaliteto ruskega voditelja pojasnjuje Branko Soban, nekdanji dolgoletni dopisnik časopisa Delo iz Moskve.
A najbolj zgovoren podatek, ki priča o brutalnosti vojne, je število mrtvih civilistov. Združeni narodi ocenjujejo, da je ta zahtevala že 29.330 civilnih žrtev. Ruski vojaki so doslej zagrešili številne vojne zločine in zločine proti človečnosti, za Putinom pa je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) lani izdalo nalog za aretacijo. "V tej vojni so se zgodili pokoli, masakri na meji genocida," pravi Soban.
Za Putina so ranjeni, mrtvi, begunci in materialna škoda samo statistika. Cilj je namreč pokoritev Ukrajine, brez katere ni cesarskega ali boljševističnega imperija, čigar dedič je Putinova Rusija, pogon vojne pojasnjuje Soban. A ironija je, pravi, da je okupacija vrhunec oddaljevanja Ukrajine od Rusije in procesa razpada sovjetskega imperija, ki poteka od leta 1991.
Trpko ukrajinsko spoznanje
Medtem ko je na konferenci v bavarski prestolnici govoril Zelenski, ki je pred tem Ukrajini zagotovil dodatno nemško in francosko pomoč, so se po mesecih srditega obleganja iz mesta Avdijivka na vzhodu države umaknili ukrajinski branilci. Namestnik poveljnika oboroženih sil Oleksandra Sirskega je med razlogi za umik navedel veliko prednost ruske vojske v topništvu. Rusi naj bi imeli kar desetkratno premoč, je dejal.
"Verjetno bo počasi treba sprejeti, da Ukrajina ne more zmagati", klavrne razmere na bojišču po dveh letih spopadov ocenjuje predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Jelena Juvan.
"Verjetno bo počasi treba sprejeti, da Ukrajina ne more zmagati", klavrne razmere na fronti ocenjuje predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Jelena Juvan. Dodaja, da trenutno stanje na bojišču "ne kaže velikih možnosti", da bi bile ukrajinske sile "sposobne povrniti zasedena ozemlja v vzhodni Ukrajini".
Rusko vojno gospodarstvo
Poznavalec posovjetskega prostora in obdobja Denis Mancevič navaja, da bo Moskva izdatke za obrambo letos povečala na okoli 10 odstotkov BDP. K že tako osupljivi številki je treba prišteti še "od 33 do 35 odstotkov neposrednih proračunskih sredstev". Poudarja, da je ruska vlada družbo in gospodarstvo v veliki meri preusmerila in pripravila na "dolgo vojno".
Čeprav po njegovem mnenju Rusija doslej ni dosegla svojih ciljev, sankcije pa so jo odrezale od mednarodnih finančnih trgov in trgovine, ji gre vojna izčrpavanja na roke. "Zdi se, da bo Rusija v tej vojni lahko vzdržala dlje časa", meni, kar je posledica tega, da je Moskvi uspelo "vzpostaviti mehanizme, ki ohranjajo javno porabo".
"Ruska državna poraba je denominirana v rubljih, kar pomeni, da Kremlju slabitev valute v primerjavi z dolarjem koristi," pojasnjuje poznavalec posovjetskega prostora Denis Mancevič.
Glavni razlog je trgovina z energenti, ki je že pred vojno "predstavljala polovico prilivov v proračun", po vojni pa se je ta delež zaradi slabitev preostalih sektorjev še povečeval. "Drugi razlog je, da je državna poraba denominirana v rubljih, kar pomeni, da Kremlju slabitev valute v primerjavi z dolarjem koristi," pojasnjuje Mancevič.
Po izračunu Bloomberga se je vrednost rublja lani znižala za 23 odstotkov, s čimer je skupaj z argentinskim pesom in turško liro pristal na repu valut razvijajočih se trgov. Po drugi strani je njegova slabitev v primerjavi z dolarjem posledica usihanja zunanjetrgovinske menjave. Gre za drugo stran kovanca, saj trdovratna inflacija trenutno vztraja pri 7,4 odstotka.
Putinove ambicije na kitajski pogon
Pogoj, da se bo Putinova kalkulacija izšla, je odvisna od tega, "koliko dolarjev bo uspelo ruski naftni industriji ustvariti z izvozom", pojasnjuje Mancevič. Obvod kapice na ceno nafte in drugih omejitev je država lani vzpostavila s sivo floto 130 tankerjev, ki z energenti zalagajo nenasitni kitajski in indijski trg, Moskvo pa z "nujno potrebnimi devizami".
"S tem zvezni vladi sredi lanskega leta ni uspelo samo pokrpati 50 milijard dolarjev vrednega proračunskega primanjkljaja, ampak je v zadnjih mesecih pridelala celo presežek," pravi. Bloomberg navaja, da se je ta z decembrskih 0,7 milijarde dolarjev v januarju povečal na 6,4 milijarde. Skrb vzbujajo ekonomske analize, ki kažejo, da bi lahko ta model gospodarskega razvoja ‒ in pogona vojne ‒ trajal še "leta ali celo desetletja".
Brez izbire
Kljubovanje ruski agresiji, ki ga Soban opisuje kot "podvig brez primere", glede na stanje na bojišču ne gre po načrtih Ukrajine, priznavajo sogovorniki. Padec strateško pomembne Avdijivke, podobno kot pred časom Bahmut, odraža skrb vzbujajoč trend naraščanja ruske (pre)moči.
"Kar lahko Ukrajina ob pomoči Zahoda doseže", realno stanje povzema Juvan, "je preprečitev nadaljnjega prisvajanja ozemlja države". Pomoč zahodnih zaveznic je zato za Ukrajino življenjskega pomena, meni Mancevič; Juvan pa svari pred posledicami pristajanja na brezpravno in nasilno urejanje zadev. Da se stvari lahko "uspešno rešujejo z uporabo vojaške sile in da lahko nekdo uporabi takšen pristop", je po njenem mnenju slab obet za prihodnost.
Branko Soban: Ruska namera je zamrzniti konflikt na obstoječih frontnih položajih, s čimer bi Ukrajini onemogočili vstop v EU in zvezo Nato.
Razvoj dogodkov na fronti ne poteka po ukrajinskih upih, a podobno lahko trdimo tudi za ruske zavojevalce. "Putin je mislil, da bo zmagal v nekaj dneh, toda iz Kijeva se je na začetku vojne moral umakniti," opozarja Soban. V nedavnem intervjuju z ameriškim novinarjem Tuckerjem Carlsonom je Putin dejal, češ da je bil umik poteza dobre volje. "To ni bila nobena poteza dobre volje, ampak poraz," ga demantira Soban.
Ker do kapitulacije ni prišlo, Rusija zdaj vidi rešitev v pogajanjih za premirje, pravi. Njihova namera je "zamrzniti konflikt na obstoječih frontnih položajih", s čimer sicer ne bi dosegli zmage, vendar bi Ukrajini "v veliki meri onemogočili vstop v EU ali zvezo Nato". Zato bo treba Ukrajini še naprej pomagati. Druge izbire preprosto ni, sklene.