Medtem ko Zahod omahuje, je Putin že pripravljen na neskončno vojno

Kdorkoli bi danes obiskal katero izmed ruskih osnovnih šol, bi nehote pomislil, da je zašel na vojaško vadbišče. Osnovnošolci v paravojaških uniformah namreč niso podvrženi le prefinjenemu propagandnemu aparatu, ki se je polastil in popolnoma izmaličil izobraževalni kurikulum, ampak se učijo rokovanja z jurišnim orožjem in vojaških taktik.

Otroci vojaki

Vložki režima predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina so enormni, saj je tamkajšnji minister za izobraževanje Sergej Kravcov pred nedavnim dejal, da v ruskih šolah in fakultetah deluje okoli 10 tisoč tako imenovanih "vojaško-patriotskih" klubov, v katerih je po uradnih državnih podatkih vključenih že četrt milijona otrok.

Klubi so del prizadevanj, ki vključujejo korenito prenovo šolskega sistema, s katerim si putinistični režim preko potvarjanja zgodovinskih dejstev pripravlja na dolgotrajno vojno z zahodnimi silami. Na uradni spletni strani ruskega predsednika je moč prebrati, da se bodo srednješolci odslej učili rokovanja z orožjem in streljanja s pravim strelivom "pod vodstvom izkušenih častnikov vojaških enot ali inštruktorjev na strelskem poligonu".

O prihodnosti ni dvoma - ali zmaga ali poraz in s tem propad putinističnega režima. V sovjetskih časih so si Rusi radi pripovedovali šalo, ki pravi, da je prihodnost že določena, kar je stvar revizije oziroma (re)interpretacije, pa je zgodovina.

Bloomberg

 

Kremelj je pri udejanjanju zgodovinske revizije, v kateri je Ukrajina sestavni del velikega ruskega imperija, v šolski sistem vključil obvezne ure poučevanja vojaško-patriotskih vrednot, posodobljeni pa so tudi zgodovinski učbeniki, ki poudarjajo ruske vojaške zmage.

Vojna v Ukrajini, tako avtorji zgodovinskih učbenikov, je zgolj nadaljevanje obrambne domovinske vojne, v kateri je rdeča armada z nečloveškimi žrtvami izbojevala nepričakovano zmago. V vlogi nacistične Nemčije tokrat nastopa kijevski režim, ki ga vzdržujejo zahodne sile, medtem ko so v obrambo domovine vpoklicani tudi najmlajši člani ruske družbe.

Monetarna politika v službi obrambe domovine

Nova faza vojne pa pred nezavidljive dileme postavlja tudi uradnike, ki so v kremeljski nomenklaturi zadolženi za izvajanje monetarne in gospodarske politike. Pred njimi ni lahkih odločitev, saj se pospešeno bližajo marčevske predsedniške volitve.

 

 

Rusko ministrstvo za finance želi zaradi predsedniških volitev čim bolj okrepiti gospodarstvo, s katerim bi lahko Kremelj nadaljeval z vzdrževanjem družbenega dogovora, ki ga je za Bloomberg Adria nazorno povzel Denis Mancevič. "V Rusiji velja nek nenapisan, a pomemben, sporazum med Putinom in državljani, da dokler posameznik ni politično aktiven in je tiho ter verjame v oblast, bo za socialno stabilnost in varnost poskrbljeno. Če se bo zaradi proračunske luknje začela krhati socialna stabilnost v državi, pa se lahko zgodi, da se bo tudi javno mnenje obrnilo proti vojni," je v začetku maja za naš medij razmišljal poznavalec posovjetskega prostora.    

Bloomberg je pred dnevi poročal, da Moskva v nameri po zagotavljanju kontinuitete avtokratskega režima načrtuje povečanje obrambnih izdatkov s 3,9 odstotka na 6 odstotkov BDP. Finančno ministrstvo želi povečati še izdatke za socialno državo, ki med drugim vključuje tudi visoke odškodnine za svojce padlih vojakov na ukrajinski fronti.

Putin je v začetku letošnjega leta podpisal ukaz, s katerim družine padlih prejmejo do 70 tisoč dolarjev. Zato zlasti v revnih provincah porstrane države podpora paternalističnemu režimu vztraja na zavidljivo visoki ravni, pa čeprav se mu je pred časom po robu postavil pokojni vodja paravojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin. Po neuspelem puču Wagnerjevcev je predsednik v samozaščitni potezi sprožil nov val redistribucije paradržavnega premoženja, ki ga je Moskva tako rekoč zaplenila od zahodnih družb, ki zapuščajo ruski trg.

Mnogi prejemniki državnih ekonomskih draguljev so veterani ukrajinske vojne, s čimer si Kremelj kupuje njihovo podporo in vzpostavlja nov ter lojalen razred oligarhov. Putin tako izvaja lustracijo prejšnjega reda oligarhov, za katere smatra, da so z molkom tiho podpirali propadli puč, zato predsednik oblikuje novi plemiški red t.i. bojarjev.

Oblast se je nedavno pohvalila z rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, ki se giblje okoli treh odstotkov, kar je Putin označil za "enega najpomembnejših kazalnikov učinkovitosti naše celotne gospodarske politike". Pri tem pa seveda pozabil omeniti, da je to deloma posledica vpoklica na fronto.

Srdita obramba rublja

Razpoke v Putinovi strategiji, da Ukrajino 'izstrada' podpore in potrpljenja zahodnih zaveznikov, ki je v luči kravjih kupčij na ameriškem Kapitolu še kako očitno opotekajoča, se kažejo v depreciaciji tečaja rublja. Ruska centralna banka je v začetku septembra dvignila obrestno mero z dvanajstih na trinajst odstotkov, kar je v prejšnjem mesecu storila že dvakrat. Kremelj je v dvige obrestnih mer privolil le stežka, saj gre za skrajno neljube monetarne ukrepe, ki dražijo življenje običajnih Rusov, ki se bodo spomladi odpravili na volišča.

Tečaj valute je negotov tudi zaradi tega, ker poslovneži iz države umikajo denar. Na straneh Bloomberg Adria smo že poročali, da je lani iz države odteklo 243 milijard dolarjev premoženja, od čigar je bilo kar 47 milijard dolarjev prenesenih v tujino s strani fizičnih oseb oziroma Putinovih nekdanjih in v njegovih očeh nezvestih oligarhov.  

Zaradi nizkih cen nafte se je zmanjšala tudi vrednost ruskega izvoza. Rusija je zaradi vojne 'lačna' vsega od napredne vojaške tehnologije do hrane, ki je inflacijo v avgustu potisnila preko petih odstotkov. Zaradi večjega uvoza se je povečalo povpraševanje po devizah, kar dodatno vrši pritisk na rubelj.

Cene življenjskih potrebščin so se v obdobju do septembra zvišale za 5,5 odstotka, medtem ko je bil julijski prirastek še 4,3 odstotka. Povečuje se tudi rast plač, ki je po podatkih revije The Economist za polovico višja kot pred pandemijo, čeprav je rast produktivnosti še vedno nizka. Višje plače povečujejo stroške podjetij, ki jih izravnavajo z draženjem produktov in storitev, kar poganja inflacijo.

Rusija pripravljena na dolgo vojno, svet pač ne

Ekonomski izgledi v državi se poslabšujejo, vendar politični in strateški interesi Kremlja so absolutna prioriteta, ki se bo v luči vse bolj opaznega omahovanja zahodnih zaveznikov kvečjemu stopnjevala.

Združene države, ključne podpornice kijevskega režima, so v predvolilni vročici potonile v močvirje frakcijskih bojev, katerih žrtev je bila v zadnjem spopadu za financiranje države prav Ukrajina. Če bo se bo v Belo hišo ponovno vselil Donald Trump, ki med vsemi republikanskimi predsedniškimi kandidati uživa daleč največjo podporo, pa se Ukrajini sploh slabo piše.

Bloomberg Mercury

 

V Evropi je na nedavnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem povedla stranka Smer-SSD Roberta Fica, ki je že napovedal konec vojaški podpori Ukrajini in je hkrati velik zaveznik madžarskega premiera ter še enega Putinovega simpatizerja Viktorja Orbana. Pred pomembno odločitvijo je z volitvami 15. oktobra tudi sosednja Poljska, ki je bila podobno kot Slovaška doslej ena glavnih evropskih zaveznic Ukrajine, kar pa se zna v prihodnje spremeniti.

Izgledi za rusko gospodarstvo so zaradi sankcij in naraščajoče inflacije, v boju s katero ima centralna banka zavoljo političnih ciljev Kremlja bolj ali manj zvezane roke, resda klavrni. Vendar se avtokratskemu Putinu ob omahovanju zahodnih zaveznic Kijeva vsekakor smeji; nič manj zato, ker se ob tem potrjuje njegovo popačeno prepričanje, da sta demokracija in tržni liberalizem usodni bolezni dekadentnega Zahoda, proti kateremu Ruska federacija nadaljuje domovinsko in zato totalno ter pravično vojno. Z vsemi sredstvi, od monetarne in gospodarske politike do indoktrinacije otrok-vojakov. Zdržati mora le toliko, da Zahod omahne na lasten meč demokracije in odpove doslej neomajno podporo Ukrajini. Prav zato in ne morda navkljub temu je čas (žal) na njegovi strani.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar