Top 5 novic za začetek dneva: Žogica je pri Putinu - a na kaj vse je pristal Zelenski?

Po srečanju z ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši, ki je tokrat minilo v čisto drugačnem vzdušju kot februarsko, je ameriški predsednik Donald Trump poklical Vladimirja Putina in ga pozval, naj začne pripravljati načrte za srečanje z Zelenskim. 

Po sestankovanju tako z Zelenskim kot evropskimi predstavniki je Trump na omrežju Truth Social sporočil, da je bilo srečanje zelo dobro. Razpravljali so o varnostnih zagotovilih za Ukrajino, ki bi jih zagotovile različne evropske države, ob usklajevanju z ZDA: "Vsi so zelo zadovoljni z možnostjo miru za Rusijo/Ukrajino." Dodal je še, da je poklical predsednika Putina in začel dogovore za srečanje - na lokaciji, ki še ni določena - med predsednikom Putinom in predsednikom Zelenskim. "Po njunem srečanju bomo imeli tristranski vrh, na katerem bosta oba predsednika in jaz." Zaključil je z besedami, da je bil to zelo zgodnji korak h končanju vojne, ki traja že skoraj štiri leta.

Tik pred srečanjem z Zelenskim je Trump izrazil prepričanje, da je rusko-ukrajinsko vojno mogoče končati: "Če bi bil jaz predsednik, se to (op.p.: vojna) nikoli ne bi zgodilo. Natanko vem, kaj delam, in ne potrebujem nasvetov ljudi, ki so se s temi konflikti ukvarjali leta, pa nikoli niso bili sposobni storiti ničesar, da bi jih ustavili. To so 'neumni' ljudje, brez zdrave pameti, inteligence in razumevanja, in samo še otežujejo reševanje sedanje rusko-ukrajinske katastrofe."

"Če smem, hvala za vabilo in vaša prizadevanja, da se ustavi morijo in vojno. Hvala vaši ženi, ki je poslala pismo Putinu o naših otrocih," je pred srečanjem za zaprtimi vrati dejal Zelenski. Trumpu je izročil še pismo svoje žene Olene in se pošalil, da ni za Trumpa, temveč za njegovo ženo Melanio. Kako je potekalo njuno srečanje pred kamerami, smo pisali tukaj.

Po srečanju: kako so se odzvali trgi?

Terminske pogodbe na evropske indekse so v zelenem. Euro Stoxx 50 je bil malo po 7. uri 0,17 odstotka višje, okrepili so se tako britanski FTSE 100 (+0,10 odstotka), francoski CAC 40 (+0,02 odstotka) in nemški DAX (+0,10 odstotka).

Nafta se je na drugi strani rahlo pocenila zaradi pričakovanj, da bi prekinitev vojne vodila k večji ponudbi na trgu. Sod nafte brent trenutno stane 66,20 dolarja za sod, dan prej je zaključni tečaj znašal 66,60 dolarja.

Medtem se je zlato nekoliko podražilo - unča stane 3.340 dolarjev.

Kaj čaka evropske borze do konca leta?

Letošnja kondicija ameriških in evropskih delniških trgov jasno kaže na vse večji vpliv geopolitike na finančne trge. Ta je, zlasti v ZDA, že primerljiv z vplivom monetarne politike, se pravi določanja obrestnih mer, ki so glavni vzvod za vplivanje na gospodarstvo in posledično trge. Pravzaprav je monetarna politika vse bolj reakcionarna, se pravi odzivajoča, ne pa proaktivna, česar si pri uresničevanju svoje agende America First želi ameriški predsednik Donald Trump.

Tako so ameriški delniški indeksi v prvi polovici leta 2025 zabeležili skromne rezultate, medtem ko so jih evropski trgi prehitevali. A sledil je preobrat.

Kje smo danes? Zdi se, da vsi čakajo na "veliki pok", ko se bodo uresničile črne napovedi ekonomistov za ameriško gospodarstvo. Kaj se bo dogajalo do konca leta? Odgovore smo iskali s pomočjo upravljavcev premoženja Tomaža Ariha, Sava Infond, in Teia Ternovca iz družbe Generali Investments.  

Slovenec, ki je za avto odštel več kot milijon evrov - pa ni Dončić

Nepremičnine za milijon evrov in več v Sloveniji niso več nič neobičajnega. Pri avtomobilih pa se kaj takšnega še ni zgodilo – do letošnjega maja. Prvič se je namreč zgodilo, da je nekdo za serijsko vozilo odštel več kot milijon evrov, celo krepko več. Cene najdražjih prodanih avtomobilov so resda v zadnjih letih v Sloveniji vztrajno rasle, a meje milijon evrov ni presegel še noben avto. Junija pa je med prebiranjem statistike registriranih avtomobilov en podatek močno izstopala porsche carrera GT. 

Več o tem pišemo na povezavi.

Skok Intelove delnice. Kaj je razlog?

Administracija Donalda Trumpa se po navedbah predstavnika Bele hiše in drugih virov, seznanjenih z zadevo, pogaja o prevzemu približno 10-odstotnega deleža v družbi Intel, s čimer bi ZDA postale največji delničar proizvajalca čipov. Bloomberg je poročal, da zvezna vlada razmišlja o morebitni naložbi v Intel, ki bi vključevala pretvorbo dela ali vseh nepovratnih sredstev, ki jih podjetje prejema na podlagi ameriškega zakona o čipih in znanosti, v lastniški delež - gre za okoli 11 milijard dolarjev nepovratnih sredstev za komercialno in vojaško proizvodnjo.

Natančna velikost deleža, pa tudi odločitev Bele hiše, ali bo s tem načrtom dejansko nadaljevala, pa po navedbah virov še nista dokončna.

Zajeten kup Intelovih delnic je v svoj portfelj dodala tudi japonska skupina SoftBank. Kupili so jih za dve milijardi dolarjev, s tem pa želijo podpreti ameriškega tehnološkega velikana v težavah in hkrati okrepiti lastne čipovske ambicije.

Za vsako delnico bodo plačali 23 dolarjev - včeraj je bil zadnji posel v rednem trgovanju z delnico Intela sklenjen pri 23,66 dolarja, v urah po trgovanju pa se je podražila za okoli pet odstotkov na skoraj 25 dolarjev.

Najbolj brano

Kdo je kupil za skoraj dva milijona evrov delnic Krke?

Stavbna zemljišča na dražbah: Za kvadratni meter od 8,2 evra

Odgovor, ki ga je čakalo več kot 400 tisoč delničarjev - kako je poslovala Vzajemna

Višja starost, manj ur dela? Bo novi zakon za starejše deloval?

Fortenova prodala slovenskega proizvajalca instant kakava

Danes spremljamo

Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu in indekse cen proizvajalcev v gradbeništvu.

V ZDA bodo objavili podatke o gradbenih dovoljenjih.