Večina tujih delavcev, ki pridejo v Slovenijo iz tujine, je iz Bosne in Hercegovine (BiH), že več let kažejo statistični podatki zavoda za zaposlovanje. Ti najpogosteje opravljajo slabše plačana dela v gradbeništvu in predelovalni industriji. Ker pa se organi nadzora pri tujih delavcih pogosto srečujejo s primeri zlorab njihovih pravic, je zdaj narejen korak, da bi bilo teh zlorab manj. Anka Rode, ki se na Zavodu RS za zaposlovanje ukvarja z zaposlovanjem in delom tujcev, je za Bloomberg Adria pojasnila, da imajo po novem delodajalci in delavci možnost, da sklenejo pogodbo v dveh jezikih, poleg slovenskega še v enem od uradnih jezikov BiH.
"Ena pomembnih aktivnosti v postopku izdaje delovnih dovoljenj je namreč prav pogodba zaposlitvi, saj gre za pogoj, da pride do sklenitve delovnega razmerja. V postopku zaposlovanja delavcev iz BiH je bila doslej kandidatu ponujena pogodba o zaposlitvi za delo pri nas samo v slovenskem jeziku, po novem pa bo lahko tudi v enem od jezikov BiH," je pojasnila.
Ta novost je, kot pravi, namenjena izključno temu, da bodo delavci seznanjeni s pogoji dela, da se poviša raven njihove zaščite in da bodo razumeli različne postavke v pogodbi, kot so poskusno delo, da je pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto, in kaj pomeni, da lahko delajo izključno samo na delovnem mestu, ki je navedeno v pogodbi in dovoljenju.
Preberi še
Zavod za zaposlovanje: Ob rekordni brezposelnosti 'plača ni samo motivator'
Največ težav bodo imeli z iskanjem kadrov v gostinstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, pa tudi podjetja, ki iščejo kader s področja informacijskih tehnologij.
08.01.2024
Delež tujcev med delovno aktivnimi raste. Kje in kako jih bodo iskali letos?
Zavod za zaposlovanje meni, da balkanski bazen ni izpraznjen, saj je zanimanje za delo in življenje v Sloveniji še vedno veliko.
08.01.2024
Delavci tik pred upokojitvijo: 'Grem na zavod na čakanje'
Trenutna ureditev denarnega nadomestila spodbuja k predčasnemu končanju delovne aktivnosti in 'čakanju' na upokojitev v evidenci brezposelnih oseb.
12.12.2023
Pomembno je tudi, da so seznanjeni s tem, da lahko šele po enem letu zavarovanja ali zaposlitve zamenjajo delodajalca. "Konkretno bi ga sicer lahko že prej, če bi ostali na konkretno enakem delovnem mestu. V tem primeru pride enostavno samo do izdaje novega delovnega dovoljenja na podlagi vloge delodajalca. Če pa gre za drugo delovno mesto v prvem letu dela v Sloveniji, pa je treba postopek izvesti znova, s ponovno prijavo prek zavoda za zaposlovanje v BiH," pojasnjuje Rode.
Dvojezična pogodba bo možnost, ne pa tudi obveza
Dvojezične pogodbe z delavci iz BiH sicer ne bodo obvezne. "Žal je to še vedno le priporočljivo, saj še ni prišlo do spremembe mednarodnega sporazuma. To je tudi priporočilo meddržavne komisije. Mi pa bodo vse delodajalce pozvali, da to novost tudi uporabljajo, in kakšnih težav zaradi tega ne pričakujemo," pojasnjuje Rode.
Izkušnje zavoda za zaposlovanje namreč kažejo, da si večina delodajalcev skuša pridobiti ustrezno usposobljen in motiviran kader, ki bo zaposlenih pri njih. Tako kot ni bilo nobenih težav, ko so to uvedli tudi pri zaposlovanju iz Srbije v letu 2019.
Razlika pa je, da je srbska nacionalna zakonodaja zahtevala dvojezičnost pogodbo o zaposlovanju, zato se je že začetkom uporabe mednarodnega sporazuma o zaposlovanju začela tudi uporaba dvojezičnih pogodb. "Kot rečeno, se je že takrat razmišljalo, da bi se podobno uvedlo tudi za BiH, zdaj pa se to tudi uresničuje," dodaja Rode.
Zlorab pravic delavcev še vedno precej
Na zavod se namreč še vedno pogosto obračajo tuji delavci, ki se soočajo z zlorabami njihovih pravic, do česar lahko pride tudi zaradi pomanjkljive informiranosti. Zato želijo letos okrepiti delovanje njihove informacijske točke in jo prenesti v središče Ljubljane, da bo bolj dostopna za delavce. Poleg tega bodo organizirali še mobilno točko, ki bo obiskovala kraje po Sloveniji.
Delovanje informacijske točke bodo nadgradili tudi s postavitvijo posebne informacijske platforme za migrante, ki naj bi olajšala zaposlovanje in predvsem urejanje potrebne dokumentacije. "Računamo, da bi s takšnimi ukrepi lahko število kršitev zmanjšali na minimum. Po našem mnenju bo to imelo pomemben vpliv na iskanju delovne sile iz tujine," še dodaja Rode.
Inšpektorat za delo je v letu 2022 (poročilo o delu v lanskem letu še ni objavljeno) ugotovil 29 kršitev zakonodaje na področju dela in zaposlovanja tujcev v Sloveniji. Največ kršitev, in sicer 21, je bilo ugotovljenih zaradi nespoštovanja zakonske določbe, ker so delodajalci omogočili, da so tujci opravljali drugo delo kot tisto, za katero je bilo v postopku izdano dovoljenje za delo.