Konec leta 2023 se je nadaljevalo ugodno gibanje brezposelnosti v Sloveniji. Število brezposelnih se je še naprej zniževalo, vendar, vendar počasneje kot leta 2022. V povprečju je bilo v letu 2023 mesečno brezposelnih 48.709 oseb, kar je 14 odstotkov manj kot v povprečju leta 2022.
Brezposelnost se je zmanjševala v večini mesecev leta 2023 in septembra, ko je bilo 45.999 brezposelnih, dosegla novo najnižjo raven v obdobju po osamosvojitvi Slovenije. "Lani smo dosegli rekordno nizko brezposelnost, saj se je v prvi polovici leta kljub ohlajanju gospodarstva še vedno nadaljevalo iskanje kadrov," je podatke komentirala v. d. direktorice Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.
Kot je izpostavila, tudi stopnja anketne brezposelnosti kaže, da je "Slovenija med najuspešnejšimi državami EU". Oktobra je bila namreč Slovenija med državami unije šesto najnižjo stopnjo pri 4,1 odstotka, medtem ko je bilo evropsko povprečje pri šestih odstotkih.
Preberi še
Napoved za trg dela: Plače v 2024 in 2025 še navzgor
Napovedi za prihodnje leto kažejo, da se bo rast plač nadaljevala. Še naprej naj bi padala brezposelnost.
04.01.2024
Kadrovnik Tilen Prah: 'Danes je lahko dobiti zaposlitev kot še nikoli'
Moč imajo trenutno v rokah zaposleni, meni direktor kadrovske agencije Kariera Tilen Prah.
06.12.2023
Po napovedih Zavoda za zaposlovanje bo konec leta 2024 v Sloveniji 47.000 brezposelnih, kar pomeni, da naj bi bilo za 2,8 odstotka manj brezposelnih kot decembra 2023.
Decembra se je nato brezposelnost, kot je običajno v tem mesecu, povečala. To je posledica večjega števila prijav brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas in prijav presežnih delavcev, kot tudi skromnejšega zaposlovanja ob koncu leta. Ob koncu decembra je bilo registriranih 48.353 brezposelnih, kar je 2,5 odstotka več kot novembra in 9,1 odstotka manj kot leta 2022.
"Lani se je nekoliko popravila struktura med brezposelnimi, nekoliko se je znižala delež žensk, po drugi strani pa je narasel delež mladih med 15 in 29 letom med brezposelnimi, zato bomo tej skupini posvetili letos več pozornosti. Zmanjšal se je tudi delež dolgotrajno brezposelnostih," pravi Barbo Škerbinc. Manjši je bil tudi delež brezposelnih s poklicno, srednjo in terciarno izobrazbo, več pa tistih z osnovnošolsko.
Največja težava postaja strukturna brezposelnost, saj je na trgu dela "veliko pomanjkanje kadra z ustreznimi veščinami, po katerih delodajalci povprašujejo", pravi Barbo Škerbic, ki meni, da je potrebno brezposelne opremiti s kompetencami, ki jih potrebujejo za konkurenčen prehod. "Povpraševanju bo treba tudi prilagoditi izobraževalni sistem, a to poteka na dolgi rok. Treba bo imeti tudi več posluha in vlagati v kompetence, ne samo brezposelnih, temveč vseh, tudi z mikrodakazili o pridobljenih izkušnjah," je prepričana Barbo Škerbinc.
Delodajalci so v letu 2023 najpogosteje povpraševali po: delavcih za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalcih ter strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego. Večinoma gre za kader, ki je že dalj časa deficitaren.
V zadnji raziskavi, ki jo je opravil zavod za zaposlovanje v jeseni 2023, je več kot polovica delodajalcev (53,1 odstotkov) sporočila, da so se v preteklih šestih mesecih soočali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev.
Največ težav bodo v letošnjem letu pri iskanju kadrov imeli v gostinstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, pa tudi podjetja, ki iščejo kader s področja informacijskih tehnologij, ugotavlja v. d. direktorice. To so sicer večinoma tudi poklici, v katerih je v povprečju plača slabša, pogosto tudi minimalna. "Menimo da so pogoji dela in plača zelo pomemben dejavnik pri iskanju dela. Iz izkušenj, ki jih imamo, je plača ne samo motivator, ampak tudi higienik, če bi se plače popravile, bi bilo gotovo več zanimanja. Ni pa to edini dejavnik; težava je predvsem, da nam zaradi manjših generacij manjka kadra," je ocenila Barbo Škerbinc.
V Črni Gori bodo iskali kadre za turizem in gostinstvo
Zaradi strukturnih neskladij, ki jih zavod na trgu dela zaznava že od leta 2021, so tudi lani beležili velik porast vlog na področju zaposlovanja tujcev. V letu 2023 je zavod izdal 44.680 delovnih dovoljenj in soglasij. Največ tujcev prihaja iz BiH, večina ostalih je iz držav regije Adria.
Zato bo tudi v letošnje letu velik poudarek na privabljanju delavcev iz tujine, ki so pomemben segment delovno aktivnega prebivalstva, kot smo poročali. Na zavodu za zaposlovanje želijo pridobiti kadre iz drugih držav in pri tem zagotoviti, da se čim bolj upoštevajo njihove pravice, da bodo tuji delavci vedeli, kaj določa zakonodaja, saj si, kot poudarjajo na zavodu, "ne moremo privoščiti zlorab njihovih pravic".
Tako bodo letos v Črni Gori izvedli poseben dogodek za pridobivanje kadrov v turizmu in gostinstvu, ki bo potekal v tretjem tednu februarja, organizirali pa ga bodo skupaj z veleposlaništvom.