Nova Ljubljanska banka (NLB) je pripravljena na širitev v države zahodnega Balkana v prihodnjih letih, kar so že nakazali s prevzemom družbe Summit Leasing. Banka je bila, kot poroča Bloomberg, v zadnjih petih letih na "prevzemnem pohodu", saj tekmuje z madžarsko OTP banko in krepi prisotnost v Zahodnem Balkanu; prisotna ni le na Hrvaškem. Tja bi rada vstopila, a ji težave iz preteklosti za zdaj to preprečujejo.
"Z lahkoto bi kupili srednje veliko banko na Hrvaškem ali pa eno od vodilnih bank v Srbiji," je prvi mož NLB Blaž Brodnjak dejal v intervjuju za Bloomberg minuli teden. Bančna skupina ima zmogljivost za združitve in prevzeme v višini štirih milijard evrov in na zahodnem Balkanu išče potencialne prevzemne tarče, je dejal.
Slovensko startup okolje. Kaj pričakujejo vlagatelji, kje je Hrvaška v prednosti?
Vlagatelji v zagonska podjetja si želijo stabilno poslovno okolje, debirokratizacijo, privlačnejšo davčno politiko in sprostitev omejitev za investiranje pokojninskih skladov v zagonska podjetja. Na področju naložb pokojninskih skladov so na Hrvaškem "pet korakov pred nami", je povedal Jure Mikuž iz investicijskega podjetja South Central Ventures.
Preberi še
Zakaj je zlato v tem trenutku tako mikavna naložba?
Geopolitična tveganja in nestanovitnost globalnega gospodarstva povečujejo zanimanje za zlato.
05.12.2023
Brodnjak: Z lahkoto bi kupili srednje veliko hrvaško banko ali eno vodilnih v Srbiji
Banka bi se lahko širila v Srbiji ali vstopila na nove trge, v pogovoru za Bloomberg napoveduje predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
05.12.2023
Slovensko startup okolje. Kaj pričakujejo vlagatelji, kje je Hrvaška v prednosti?
Slovenska vlada sliši pripombe vlagateljev, je v Trbovljah na slovenskem VC forumu povedal državni sekretar Matevž Frangež.
05.12.2023
Slovenske banke unikum v Evropi: Za vloge na vpogled podjetjem nič obresti
Slovenija se uvršča med države z velikim deležem vlog na vpogled.
05.12.2023
Tudi drugi udeleženci Srečanja investitorjev tveganega kapitala slovenskega startup ekosistema v Trbovljah so državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Matevžu Frangežu izrazili podobna pričakovanja glede sprememb zakonodaje.
Od vlade želijo liberalizacijo omejitev vlaganja pokojninskih skladov, uvedbo poenostavljene delniške družbe, primerne za hitro rastoča podjetja in tvegan kapital, ter davčne spodbude za vlaganje v inovativna zasebna podjetja in sklade tveganega kapitala po zgledu Velike Britanije, je naštel Gregor Rebolj iz Silicon Gardens.
Zakaj je zlato v tem trenutku tako mikavna naložba?
V trenutnih negotovih gospodarskih razmerah, ob inflaciji, visokih obrestnih merah ter zaradi nestabilnosti na finančnih trgih je zlato za številne vlagatelje trenutno vroča naložba. Dragocena kovina je v obdobju naglih sprememb vselej varen pristan. Zato tudi ne čudi, da je njegova cena včeraj ‒ resda za kratek čas ‒ segla do rekordnih 2.135 dolarjev za unčo.
Bolj ko je svet nestanoviten, bolje gre zlatu, bi lahko povzeli. Od začetka oktobra se je njegova vrednost zvišala za skoraj 16 odstotkov, kar je trend, ki se je začel s konfliktom med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, od takrat pa so ga poganjala pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v začetku prihodnjega leta prešla na rahljanje monetarne politike.
Zato se logično postavlja vprašanje, ali je torej pravi čas, da mali vlagatelji investirajo v zlato, ali je bolje, da se omejijo na vsebino škatlice z nakitom?
Slovenske banke unikum v Evropi: Za vloge na vpogled podjetjem nič obresti
Z rahlim povečanjem depozitnih obrestnih mer so se vloge na vpogled nefinančnih družb po dolgoletnem naraščanju v prvi polovici leta zmanjšale, in sicer bolj kot pri gospodinjstvih. Zlasti zaradi povečanja kratkoročnih vezanih vlog, za katere so banke ponudile višje obrestne mere kot za nove kratkoročne vezane vloge gospodinjstev. Z rastjo depozitnih obrestnih mer in vezavo sredstev so se podobno kot v Sloveniji vloge na vpogled zmanjšale tudi v večini drugih držav evrskega območja. Kako primerljive pa so obrestne mere?