Zelenski prihaja po Tomahawke, Trump pa na Madžarsko k Putinu

Predsednik Donald Trump znova pogleduje proti koncu konflikta v Ukrajini – napovedal je nov sestanek z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, potem ko prvo srečanje na Aljaski ni prinesel napredka.

Trump je odločitev, sprejeto po več kot dveh urah pogovora s Putinom v četrtek, predstavil kot načrt za končno vzpostavitev miru v vojni, za katero je nekoč trdil, da bi jo lahko končal "v enem dnevu". Toda s tem je hkrati omilil pritisk na Putina, ki se je v zadnjih tednih stopnjeval, ameriški predsednik pa je med drugim javno izražal razočaranje nad ruskim voditeljem zaradi njegovega zavlačevanja pri končanju vojne.

Trumpov pogovor s Putinom je prav tako prehitel srečanje, ki ga bo imel danes z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V zadnjih tednih so odnosi z Zelenskim imeli vse toplejši ton, medtem ko se je do Putina ohladil – kar je oster preobrat glede na njegov prej hladnejši odnos do ukrajinskega voditelja, vključno z javnim ponižanjem v Ovalni pisarni v začetku leta.

Še bolj zaskrbljujoče za Zelenskega je, da je Trump v četrtek omahoval glede možnosti pošiljanja raket daljšega dometa Tomahawk, pa tudi glede senatne pobude za nove sankcije proti Rusiji.

"Tudi ZDA potrebujejo Tomahawke," je Trump povedal novinarjem v Ovalni pisarni. "Tako da ne vem, kaj lahko glede tega storimo." Glede sankcij pa je dejal, da republikanska pobuda za strožje ukrepe "morda ni časovno najbolj primerna, a bi se lahko zgodila v enem ali dveh tednih".

Tako Ukrajina kot Rusija skušata izkoristiti Trumpov zagon po vrhu v Gazi, ki je začasno ustavil spopade med Hamasom in Izraelom – a vsaka v svojo korist. Zelenski upa, da bo vse bolj razočarani Trump nad Putinom privedel do še večjega pritiska, ki se mu je Bela hiša doslej izogibala. Na srečanju bo znova prosil za protiletalsko obrambo in pomoč pri oskrbi z energijo, skupaj z želenimi Tomahawki.

Trump teh orožnih sistemov za zdaj še ni odobril, Putin pa ga je v pogovoru opozoril, da bi takšna poteza "povzročila resno škodo odnosom med državama in spodkopala možnosti za mirno rešitev", je zapisano v poročilu Kremlja.

Kaj o Trumpovi potezi pravijo poznavalci 

Sergey Radčenko, zgodovinar hladne vojne in profesor na Johns Hopkins School of Advanced International Studies, je dejal, da je skoraj "nepremišljeno", da je Trump pristal na nov sestanek, saj avgustovski vrh na Aljaski kljub pompoznim napovedim ni prinesel nobenega dogovora. Po njegovem mnenju bi bilo treba združiti pritisk in dialog.

"Vidim veliko prizadevanj za dialog," je dejal Radčenko. "Ne vidim pa še maksimalnega pritiska."

Namesto tega se zdi, da se ameriški predsednik zanaša na spodbujevalne ukrepe, s katerimi želi Putina privabiti za pogajalsko mizo. Trump je dejal, da sta z ruskim voditeljem veliko govorila o trgovinskih priložnostih po koncu vojne. Po navedbah Kremlja naj bi Trump poudaril, da bodo gospodarske priložnosti "kolosalne".

Po besedah Marie Snegovaye, višje sodelavke za Rusijo in Evrazijo pri Centru za strateške in mednarodne študije (Center for Strategic and International Studies), Putin s pripravami na srečanja nižjih ravni in poznejši vrh voditeljev "v bistvu pridobiva čas, zavlačuje dostavo nujno potrebnega ameriškega orožja Ukrajini in izvajanje energetskih sankcij, ki jih je Trump obljubil".

Kraj, kjer naj bi potekal Trumpov načrtovani vrh s Putinom – Budimpešta – bo po vsej verjetnosti vzbudil skepticizem evropskih zaveznikov, saj bi ga lahko razumeli kot poskus ruskega voditelja, da vrašča razkol med ZDA in Evropo. Madžarski premier Viktor Orbán je bil že večkrat ostro kritiziran s strani EU in Nata, ker ohranja tesne vezi z Rusijo tudi po njeni invaziji na Ukrajino. To vključuje njegovo nasprotovanje sankcijam EU proti Moskvi, prepoved pošiljanja orožja Ukrajini ter sklenitev dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo.

Trump je evropske države večkrat pozval, naj popolnoma prekinejo uvoz ruske energije, kot pogoj za to, da bi ZDA uvedle strožje ukrepe proti Moskvi. A po tem, ko je Evropska unija drastično zmanjšala nakup ruskega nafte in plina, je Madžarska ena redkih držav, ki je še naprej močno odvisna od ruskih energentov.

 

 

Kljub napetostim v Evropi Trump Orbána že dolgo vidi kot tesnega zaveznika na svetovnem prizorišču, del majhne skupine tujih voditeljev, povezanih z gibanjem MAGA. Zato bi ameriški predsednik lahko Budimpešto videl kot prijazno ozemlje za srečanje s svojim ruskim kolegom.

Madžarski premier je na družbenem omrežju X zapisal, da so priprave na "mirovni vrh med ZDA in Rusijo" že v teku ter dodal, da je "Madžarska otok miru!".

Po mnenju Celeste Wallander, višje sodelavke pri Centru za novo ameriško varnost (Center for a New American Security) in nekdanje visoke uradnice Pentagona za Rusijo in Evropo v času Bidenove administracije, predstavlja drugi vrh s Putinom za Trumpa veliko tveganje, če Bela hiša hkrati ne uvede tudi strožjih ukrepov proti Rusiji.

Če bi se vrh končal brez sprejemljivega dogovora, bi to "Putinu znova omogočilo, da svetu pošlje sporočilo, da nadzoruje narativo", je dejala Wallanderjeva.