.webp){kind=icon}
Minuli teden v nekaj odstavkih za vas povzemam novinarka digitalnega uredništva Pia Bedene. Tik preden se bodo temperature ponoči spustile pod ledišče, smo pisali o cenah vozovnic na slovenskih smučiščih, pa tudi o večjih investicijah. Kljub letošnjim novostim, pa se naše bele strmine soočajo z vse večjo konkurenco z juga, je opozoril predsednik Združenja žičničarjev Slovenije Boštjan Paradiž.
Za začetek zimske smučarske sezone pa smučišča potrebujejo ali izdatno darilo "od zgoraj" ali pa zagon naprav za umetno zasneževanje. Na odločitev za vklop teh pa pomembno vplivajo cene elektrike, ki so po mnenju Paradiža eden večjih izzivov.
"Kakšne cene bo imelo gospodarstvo, ne morem napovedati, dejstvo pa je, da je stanje na veleprodajnih trgih bistveno bolj umirjeno in ne pričakujemo tako izrazito visokih cen kot preteklo leto," je denimo povedala direktorica agencije s sedežem v Mariboru Duška Godina. Ob tem pa poudarja, da se cene na raven pred energetsko krizo skoraj gotovo ali pa vsaj kar nekaj časa ne bodo vrnile.
Tako kot so nehvaležne napovedi glede cen elektrike, pa je prav tako praktično nemogoče napovedi cene tekočega zlata. Kmalu potem, ko se je še ugibalo, ali bodo dosegle 100 dolarjev za 159-litrski sod, so te upadle pod 80 dolarjev. Za nastale razmere se s prstom kaže na Kitajsko, ZDA in Evropo, iz katerih prihaja vse več medvedjih znakov upadanja povpraševanja in ohlajanja gospodarstva. Vojna na Bližnjem vzhodu ni prekinila dobav tekočega zlata. Povečana ostaja proizvodnja v ZDA in Iranu.
Zaradi nestanovitnosti cen so se številne države – vključno s Slovenijo in Hrvaško – odločile za regulacijo marž naftnih derivatov. "To pomeni, da inflacija ni del regulirane cene, torej prihodki oziroma marža se na eni strani ne povečuje z inflacijo, medtem ko se na drugi strani povečujejo stroški," je v intervjuju povedal prvi finančnik trgovca z energenti Petrol Matija Bitenc. Ob tem želijo v petih letih podvojiti obseg poslovanja, kar je zelo ambiciozen cilj.
Čeprav je težko presoditi, kaj je bolj volatilno od česa, pa je največja kriptovaluta v tem kontekstu vsekakor vredna omembe. Bitcoin je bil še v četrtek na poti k vrednosti 38 tisoč dolarjev, kar je raven, ki jo je priljubljena kriptovaluta dosegla lanskega maja. Kmalu zatem pa je ponovno vrednost upadla in se trenutno giba tik nad 36 tisoč dolarjev.
Z volatilnostjo, a pri valutah, pa boj bije tudi novomeški farmacevt Krka. Čisti dobiček skupine Krka je obsegal 235,6 milijona evrov in je bil 22 odstotkov manjši kot v enakem lanskem obdobju, kar je posledica tečajnih nihanj rublja, so zapisali v poročilu o poslovanju v prvih devetih mesecih letos. "Glede na to, da je depreciacija rublja dvomestna, Krka pa ohranja enomestno rast v valuti, to pomeni visoko rast prodaje v domači valuti na ruskem trgu," so ocenili analitiki.
Kljub temu da se slovenski borzni prvokategorniki, ki so že objavili devetmesečne rezultate poslovanja, zaenkrat poslovali nad pričakovanji, pa so obeti slabi. Tudi podatki državnih statistikov ne kažejo pretirano optimistične slike, saj se je domači BDP v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 1,6 odstotka, a je v primerjavi s predhodnim obdobjem uplahnil za 0,2 odstotka. Kot opozarjajo na Banki Slovenije pa mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta. Ob eni najvišjih inflaciji v evrskem območju, novim bremenom, ki jih gospodarstvu nalaga politika, pa da ne pozabimo popoplavne sanacije, izzivov za nadljnjo gospodarsko rast vsekakor ne manjka.
