Nastaja nova avtocesta bratstva in enotnosti?

Avtocesta bratstva in enotnosti je povezovala večino republik nekdanje SFRJ in potekala vse od Jesenic prek Ljubljane, mimo Novega mesta, skozi Zagreb, Slavonski Brod, mimo Vinkovcev do Beograda, nato skozi Niš in mimo Skopja do makedonsko-grške meje. Graditi so jo začeli po drugi svetovni vojni in na stotisoče mladih se je v poletni pripeki in gostem prahu trudilo, da bi bila Jugoslavija dobro prometno povezana, saj so bile takrat lokalne in regionalne ceste slabe kakovosti.

Šestdeset let pozneje ta avtocesta, ki ji danes pravimo panevropski koridor 10, znova povezuje nekdanje jugoslovanske republike, a tokrat z eno samo programsko opremo. 

Zamisel o prometni povezavi je nastala v okviru iniciative Odprti Balkan. Javno podjetje Ceste Srbije (Putovi Srbije) je razvilo spletno platformo za edinstveno elektronsko cestninjenje, ki je v Srbiji začela delovati 30. decembra lani. 

Potem ko so sistem najprej uvedli v Srbiji, se je letos poleti projektu Open Balkan ETC pridružila še Severna Makedonija, enako naj bi v kratkem naredila tudi Hrvaška. Zanimata se tudi Bosna in Hercegovina ter Črna gora, mogoče se bo pridružila tudi Grčija. 

"V tehničnem delu smo se pripravljeni povezati z državami v regiji in vzpostaviti edinstven sistem elektronskega cestninjenja. Vsem zainteresiranim državam smo posredovali pogoje, pod katerimi lahko dostopajo do edinstvene spletne platforme," pravi Darko Savić, pomočnik direktorja sektorja za cestninjenje v Cestah Srbije. 

Tako bodo vsi uporabniki z isto označevalno napravo lahko prehajali skozi več držav, ki sodelujejo v skupnem projektu povezovanja elektronskega cestninjenja v regiji. 

Srbsko napravo za elektronsko cestninjenje TAG je od julija mogoče uporabljati v Severni Makedoniji, državljani te države pa lahko svojo napravo uporabljajo tudi pri prehodu skozi Srbijo. 

Savić navaja, da je okoli 40 tisoč voznikov na novo nastavilo svoje naprave TAG in že uporabilo skupno cestninjenje med državama Open Balkan ETC. Ob tem je okoli 95 odstotkov uporabnikov iz Srbije, tovorni promet pa je od avgusta vključen v skupni sistem cestninjenja. 

Bloomberg Businessweek Adria

Uporabniki elektronskega cestninjenja dobijo šest odstotkov popusta pri plačilu cestnine, ki jo plačujejo z uporabo naprave TAG, povezane s plačilno kartico, da bi jih spodbudili k uporabi tega sistema. 

Savić pravi, da je edinstven sistem elektronskega cestninjenja preprost za uporabo, izkušnje pri cestninjenju s Severno Makedonijo iz preteklih treh mesecev pa kažejo, da sistem deluje brezhibno. 

Priključitev Hrvaške in Črne gore 

Pogajanja glede uporabe tega sistema s Hrvaško in Črno goro so končana in podpisana sta sporazuma o sodelovanju, tehnične ekipe pa bodo poskrbele za uvedbo sistema. 

"Ne bi napovedoval časovnic. Hrvaška programerska ekipa intenzivno sodeluje z našimi razvijalci. Trenutno nas upočasnjuje to, da morajo izvesti določene spremembe v sistemu obračunavanja. Hrvaška je namreč članica Evropske unije in zanjo velja stroga uporaba zakona o javnem naročanju," pojasnjuje Savić. 

Hrvaška ni podpisnica pobude Open Balkan in ne more uporabljati programske rešitve Open Balkan ETC, bo pa del sistema Toll4All, prek katerega bodo povezane vse države, ki niso podpisnice pobude, a imajo zaprto povezan sistem cestninjenja na kilometer. 

Hrvaška ima vzpostavljen podoben sistem z nekaterimi državami. Ob vstopu v vrhunec letošnje turistične sezone so uporabniki naprave Telepass iz Italije, Francije in drugih držav, v katerih se uporablja ta model cestninjenja, lahko prečkali cestninske postaje na odsekih avtocest v upravljanju Hrvaških avtocest brez ustavljanja in kupovanja posebnih naprav. 

Cilj je pospešiti pretok ljudi na avtocestah na Hrvaškem. To je še posebno pomembno, ker je Hrvaška predvsem avtomobilska destinacija, saj jo večina turistov obišče z avtomobilom, lani pa so imeli skupno okoli 17,8 milijona prihodov turistov, od tega več kot 15,3 milijona tujcev. 

Profesor na beograjski ekonomski fakulteti Slobodan Aćimović, ki poučuje prometno ekonomiko in logistiko, pravi, da takšen način enotnega cestninjenja pospešuje pretok potnikov in blaga. 

"Na Hrvaškem so dolgi zastoji na cestninskih postajah. V poletni sezoni je na cestninski postaji Lučko proti Reki pogosto večja gneča kot na meji. Nov sistem cestninjenja bo veliko bolj učinkovit, saj bomo brez težav prešli cestninske postaje," je prepričan Aćimović. 

Po njegovem mnenju gre za tehnično-finančno vprašanje, ki ga je z nekaj dobre volje preprosto rešiti. Tak primer je Severna Makedonija, kjer lahko vidimo, da zelo dobro deluje, in kdor je letos poleti potoval na morje v Grčijo, se je lahko o tem prepričal, dodaja Aćimović. "Sprašujem se, zakaj se tega nismo domislili in naredili že prej," pravi profesor ekonomske fakultete. 

Sodelovanje v sistemu so ponudili tudi slovenskemu upravljavcu avtocestnega omrežja Darsu, a do nadaljnjih pogovorov o povezovanju ni prišlo. Kot so nam pojasnili na Darsu, glede tega pri njih ne vodijo nobenih aktivnosti. V Sloveniji sicer za tovorna vozila že velja sistem elektronskega cestninjenja v prostem toku, po katerem se cestnina obračuna glede na prevoženo razdaljo, za osebna vozila pa elektronski vinjetni sistem, ki se obračuna po časovnem obdobju uporabe avtocest. 

Večji nadzor  

Pri uvedbi takšnega elektronskega sistema cestninjenja, ko je vse digitalizirano, se povečuje nadzor obračunavanja, pravi profesor Aćimović. "Največ izgubijo tisti, ki radi zaobidejo pravila." Savić temu pritrdi. Ceste Srbije poberejo 100 odstotkov cestnin, sosednji državi Madžarska in Bolgarija, ki imata satelitski sistem, pa 85 do 90 odstotkov. Odstotek neplačane cestnine pa pomeni tri milijone evrov izgube za državo. 

"Poleg hitrejšega prehoda skozi cestninske postaje so prednosti številne. To pomeni manj gotovine v obtoku, manj pobranih cestnin, manj okenc in ne nazadnje manj obrazcev za obračunavanje potnih stroškov zaposlenih," našteva Savić. 

Spomnil je še, da je bilo leta 2012, ko je bil v Srbiji uveden sistem elektronskega cestninjenja, približno dva tisoč uporabnikov naprav TAG, danes pa je aktivnih več kot 740 tisoč uporabnikov. Ob tem je dodal, da je srbski sistem cestninjenja eden najsodobnejših v Evropi. 

Letos se bo po srbskih avtocestah peljalo predvidoma 74 milijonov vozil, letno povečanje pa je okoli 7,5 odstotka. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar